V Franciji se je v ponedeljek, 5. januarja, začela obsežna stavka zasebnih zdravnikov in zaposlenih v zasebnih klinikah, ki naj bi po napovedih sindikatov trajala najmanj deset dni. Glavni razlog za nezadovoljstvo so načrtovani ukrepi v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki po mnenju zdravniških organizacij prinašajo preostre finančne omejitve in ogrožajo kakovost oskrbe. Stavka je že prvi dan povzročila precejšnje motnje pri izvajanju zdravstvenih storitev po vsej državi. Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je sporočila, da je vlada zaradi zagotavljanja nujne medicinske pomoči na nekaterih območjih že začela izvajati rekvizicije oziroma odredila obvezno delovno prisotnost zdravnikov. Ministrica je poudarila, da je prioriteta vlade varnost bolnikov, zato ne izključujejo dodatnih prisilnih ukrepov, če bi bila ogrožena stalna dostopnost do zdravstvene oskrbe. Sindikati kljub vladnim pritiskom vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo množično udeležbo v prihodnjih dneh.

Romunski minister za zdravje Alexandru Rogobete je v nedeljo zvečer opozoril na nujno potrebo po strukturni reformi sistema zdravniških specializacij. Po njegovih navedbah Romunija trenutno izobražuje trikrat več zdravnikov specializantov, kot jih zdravstveni sistem sploh lahko absorbira oziroma vključi v delovni proces. Rogobete je poudaril, da so številke v izobraževalnem procesu ušle izpod nadzora, kar ustvarja neskladje med številom mladih zdravnikov in razpoložljivimi delovnimi mesti v državnih zdravstvenih ustanovah. Sistem specializacij je po mnenju ministrstva potreben popolne prevetritve, saj trenutno stanje ne zagotavlja učinkovite integracije strokovnjakov na trg dela. Minister meni, da je načrtovanje šolanja v preteklosti zanemarilo dejanske potrebe in zmogljivosti romunskega zdravstva, kar vodi v situacijo, kjer mladi diplomanti po končanem izobraževanju težko najdejo ustrezno zaposlitev znotraj države. Ta reforma bo po napovedih ključna za dolgoročno stabilnost zdravstvenega resorja v Romuniji.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja 2025, in bo trajala deset dni. Protestirajo proti ukrepom v predlogu proračuna za socialno varnost, ki je bil sprejet prejšnji teden.

Spodnjesaški minister za zdravje Andreas Philippi je ponovno izpostavil načrte za skrajšanje čakalnih dob na specialistične preglede. Poudaril je, da se morajo dolge čakalne dobe končati in da bo storil vse, kar je potrebno, da se to uresniči.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je napovedala, da bo vlada pripravljena rekvirirati zdravnike, če bo to potrebno za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene oskrbe med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja. Stavka je odgovor na različne ukrepe, vključene v zakon o financiranju socialne varnosti.

Francoska ministrica za zdravje je napovedala možnost uporabe rekvizicij, da bi zagotovila oskrbo državljanov med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov in klinik, ki protestirajo proti ukrepom v zakonu o financiranju socialne varnosti. Stavka, ki se je začela v ponedeljek, naj bi bila zelo obsežna.

Ruska vlada je sprejela odločitev o uvedbi novega poklica v zdravstvenem sistemu, in sicer zdravnika za medicino zdrave dolgoživosti. Po poročanju tiskovne agencije RIA Novosti naj bi se nova funkcija uradno uveljavila leta 2026, ko se bo razširila obstoječa nomenklatura delovnih mest v zdravstvu. Rusko ministrstvo za zdravje je prejelo navodilo, da mora do 1. aprila v seznam zdravniških poklicev vključiti naziv zdravnik za medicino zdrave dolgoživosti. Uvedba nove specializacije je neposredno povezana z izvajanjem strategije v interesu starejših državljanov do leta 2030. Kot je poudaril predsednik vlade Mihail Mišustin, sta podaljševanje pričakovane življenjske dobe in podpora aktivnemu staranju postala prednostni nalogi državne politike. Strokovnjaki na tem področju se bodo osredotočali predvsem na sistemsko preprečevanje s starostjo povezanih bolezni in ohranjanje visoke kakovosti življenja v poznejših letih, kar sledi usmeritvam predsednika Vladimirja Putina o uporabi sodobne tehnologije in medicine za podaljšanje človeškega življenja.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Predsednik nemškega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) Andreas Gassen se je pridružil pozivom k ponovni uvedbi neposrednih plačil oziroma participacij za bolnike ob obisku zdravnika. Predlog predvideva, da bi bolniki ob vsakem obisku ambulante plačali določen znesek, kar naj bi razbremenilo finančno podhranjen zdravstveni sistem in zmanjšalo število nepotrebnih obiskov v ordinacijah. Gassen poudarja, da so reforme nujne zaradi vse večjega finančnega pritiska na zdravstvene blagajne. Kritiki predloga opozarjajo, da tovrstni ukrepi v preteklosti niso prinesli želenih dolgoročnih rezultatov in da zgolj finančne dajatve ne morejo rešiti strukturnih težav zdravstva. Podoben sistem je v Nemčiji že obstajal, vendar so ga zaradi visoke administrativne obremenitve in minimalnih učinkov na končno stabilnost sistema ukinili. Analitiki poudarjajo, da bi nemško zdravstvo namesto ponovnega uvajanja pristojbin potrebovalo korenite reforme, ki bi naslovile organizacijsko učinkovitost in dolgoročno vzdržnost financiranja brez dodatnega obremenjevanja zavarovancev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Pred vmesnimi volitvami leta 2026 se je povečalo število republikanskih kongresnikov, ki ne nameravajo ponovno kandidirati, doseglo je rekordno raven. V Missouriju je skupina People Not Politicians vložila več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega "gerrymanderinga", ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se spopada z resno krizo vodenja in strategije, medtem ko se pripravlja na kongresne volitve leta 2026. Vodilni predstavniki stranke v predstavniškem domu in senatu opozarjajo na težave pri posredovanju strankarskih dosežkov javnosti, kar se dogaja v času, ko se ameriški državljani soočajo z napovedanim zvišanjem zdravstvenih premij zaradi izteka subvencij iz obdobja pandemije. Notranja razhajanja so se še poglobila zaradi sporov glede zdravstvene politike in objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar hromi delovanje v Washingtonu in povzroča odhode poslancev. Analitiki poudarjajo, da so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki so ga republikanci močno napadali, jasen signal za alarm. Profesor Igor Aizenberg z univerze Manhattan opozarja, da bo prihajajoče leto v znamenju kampanje, v kateri bi se nekateri republikanski kongresniki lahko uprli politiki Bele hiše pod vodstvom Donalda Trumpa, zlasti glede vprašanj pomoči Ukrajini. Ti notranji pritiski in neenotnost glede ključnih zunanjepolitičnih vprašanj bi lahko resno vplivali na zakonodajno moč stranke in njene obete na prihajajočih volitvah.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve kongresnikov in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov republikanci bijejo plat zvona, saj je rekordnih 53 zakonodajalcev že napovedalo umik, kar vključuje 30 republikancev. Med razlogi za odhode so navedeni frustracije zaradi zakonodajnega zastoja v Washingtonu, nizka priljubljenost predsednika Donalda Trumpa ter strah pred napovedanim »modrim valom« demokratov, ki bi lahko prevzeli nadzor nad predstavniškim domom. Dodatne težave za republikance predstavljajo naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja, potem ko so s 1. januarjem 2026 potekle subvencije iz obdobja pandemije za Zakon o dostopni oskrbi (ACA). Demokratski poslanci opozarjajo, da so volivci zaradi podražitve premij, ki so ponekod narasle za več kot 100 odstotkov, ogorčeni, kar se je že odrazilo na zadnjih posebnih volitvah v Iowi. Tam je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, kjer je bila prednost demokratov prej bistveno manjša, kar analitiki interpretirajo kot jasen signal nezadovoljstva s trenutno administracijo. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na volilno krajino s prerazporejanjem volilnih okrajev in neposrednim vmešavanjem v lokalne kampanje, kar pa sproža odpor celo znotraj lastne stranke. Več republikanskih kongresnikov je javno izrazilo nestrinjanje s predsednikovo retoriko, zlasti glede zunanjepolitičnih vprašanj in pomoči Ukrajini, kar nakazuje na vse večji razkol znotraj stranke pred začetkom uradne kampanje spomladi.