Znanstveniki iz laboratorija za sončno astronomijo IKI RAN in ISZF SO RAN so za sredino dneva v petek, 9. januarja, napovedali pojav šibkih geomagnetnih neviht stopnje G1. Vzrok za morebitno povečano geomagnetno aktivnost je prehod plazemskega oblaka, ki ga je Sonce izbruhalo 6. januarja, v bližini Zemlje. Strokovnjaki opozarjajo, da je napoved trenutno negotova zaradi močnega stranskega odmika oblaka, kar pomeni, da bi se mu planet lahko v celoti izognil ali pa utrpel le manjše motnje. Kljub nizki sončni aktivnosti v začetku leta bi se lahko hitrost sončnega vetra v prihodnjih dveh dneh zmerno povečala zaradi nenavadno oblikovane koronalne luknje na površju Sonca, ki je obrnjena proti Zemlji. Vsaka manjša sprememba v trajektoriji plazemskega oblaka bi lahko neposredno vplivala na intenzivnost napovedanih neviht, vendar znanstveniki za zdaj ne pričakujejo izrazitejšega naraščanja aktivnosti v prihodnjih dneh. Napovedane nevihte stopnje G1 veljajo za šibke in običajno ne povzročajo večjih težav v delovanju infrastrukture. Takšni pojavi lahko povzročijo manjša nihanja v električnem omrežju in vplivajo na delovanje nekaterih satelitov v nizki zemeljski orbiti, obenem pa omogočajo opazovanje polarnega sija v severnejših zemljepisnih širinah. Dogajanje sledi letu z visoko geomagnetno aktivnostjo, ki je dosegla rekordne vrednosti zadnjega desetletja.

Ameriški geolog Stefan Burns je napovedal, da bosta Zemlja in Jupiter marca 2026 pod vplivom močnih neviht električnega prahu, ki jih bo povzročil objekt 3I/ATLAS. Po Burnsovih trditvah se omenjena kometa, ki jo nekateri označujejo tudi za neidentificiran leteči predmet, vrača proti notranjemu sončnemu sistemu v obliki razpadlih delcev oziroma naelektrenega prahu. Ta pojav bi lahko povzročil motnje v atmosferi in vplival na magnetno polje planetov. Ruski znanstvenik Natan Ejsmont je ob teh navedbah podal oceno dejanske nevarnosti tovrstne električne nevihte za Zemljo. Medtem ko Burns opozarja na obsežne posledice trka s prašnimi delci, Ejsmont ostaja previdnejši pri napovedih o katastrofalnih scenarijih, vendar potrjuje potrebo po spremljanju poti objekta. Napovedi temeljijo na modelih gibanja ostankov komete, ki naj bi prečkali Zemljino tirnico v prihodnjih dveh letih. Strokovna javnost se osredotoča predvsem na vprašanje, ali lahko takšni delci vplivajo na delovanje satelitskih sistemov in komunikacijskih povezav na Zemlji. Čeprav so neposredni fizični vplivi na površje planeta malo verjetni, bi lahko povečana ionizacija v zgornjih plasteh ozračja povzročila tehnične težave v globalnem merilu. Raziskave o naravi objekta 3I/ATLAS in njegovi sestavi se nadaljujejo, da bi natančneje določili gostoto in naboj prahu.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Astronomi so odkrili novo vrsto astronomskega objekta, poimenovanega Cloud-9, ki je bogat s plinom in v njem prevladuje temna snov. Objekt opisujejo kot 'okno v temno vesolje' in 'propadlo galaksijo', saj se v njem kljub prisotnosti plina niso izoblikovale zvezde. Odkritje naj bi osvetlilo proces nastajanja galaksij in naravo temne snovi.

Znanstveniki so z novo raziskavo Jupitrove lune Evrope prišli do spoznanj, ki bi lahko bistveno spremenila dosedanje razumevanje možnosti za obstoj življenja v tamkajšnjih podlednih oceanih. Študija namreč nakazuje, da je morsko dno lune geofizikalno presenetljivo mirno, kar pomeni, da bi bili podzemni predeli lahko t. i. mrtva območja brez zadostne energije za podporo biološkim procesom. Nove ugotovitve postavljajo pod vprašaj predpostavke o prisotnosti hidrotermalnih vrelcev, ki so na Zemlji ključni za preživetje organizmov v globokem morju brez sončne svetlobe. Raziskovalci so ugotovili, da pomanjkanje vulkanske ali druge geološke dejavnosti na morskem dnu omejuje dotok kemičnih snovi, potrebnih za razvoj življenja, kar bi lahko pomenilo, da je okolje pod debelo ledeno skorjo precej manj gostoljubno, kot so sprva upali. Kljub pesimističnim ugotovitvam glede aktivnosti morskega dna znanstveniki poudarjajo, da to še ne izključuje možnosti za življenje v celoti, temveč le omejuje njegove vire energije. Raziskava bo služila kot ključno izhodišče za prihodnje vesoljske misije, kot je Europa Clipper, ki bo podrobneje preučila sestavo lune in iskala morebitne znake bivanjskih pogojev v njenih oceanskih globinah.

Ruska državna vesoljska korporacija Roskozmos je objavila fotografijo meglice NGC 2264, ki se nahaja v ozvezdju Samoroga. Astronomski objekt je zaradi svoje specifične oblike in razporeditve zvezd, ki spominjajo na okrašeno praznično drevo, dobil neuradno ime meglice Božična jelka. Gre za izrazito območje nastajanja zvezd, kjer oblaki plina in prahu ustvarjajo vizualni učinek, ki močno spominja na obrise smreke. Objava je bila usklajena s prazničnim obdobjem, korporacija pa je posnetek delila prek svojih uradnih komunikacijskih kanalov, vključno z omrežjem Telegram. Fotografija prikazuje kompleksnost zvezdnih kopic v globokem vesolju in poudarja naravne formacije, ki v človeški kulturi vzbujajo prepoznavne simbole.