V turškem okrožju Onikişubat v provinci Kahramanmaraš so v dopoldanskih urah zabeležili potres z magnitudo 4,0 po Richterjevi lestvici. Po podatkih turške agencije za obvladovanje naravnih nesreč AFAD se je tresenje tal začelo ob 11.17 po lokalnem času, žarišče potresa pa je bilo na globini približno 8,5 kilometra. Dogodek je med lokalnim prebivalstvom povzročil precej vznemirjenja, vendar o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi za zdaj ne poročajo. Lokalne oblasti in ekipe civilne zaščite so takoj po potresu začele s pregledovanjem terena, da bi ocenile stanje na objektih in infrastrukturi. Provinca Kahramanmaraš sicer leži na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so potresi pogost pojav, zato so prebivalci in pristojne službe v stanju stalne pripravljenosti. Današnji sunek je po prvih ocenah strokovnjakov veljal za zmernega, a dovolj močnega, da so ga ljudje v širšem okolici jasno začutili. Turčija se nahaja na stičišču večjih tektonskih plošč, kar državo uvršča med najbolj potresno ogrožena območja na svetu. Pristojne službe v regiji še naprej spremljajo seizmično aktivnost in opozarjajo prebivalce na previdnost pri uporabi poškodovanih objektov, čeprav poročila o resnih poškodbah konstrukcij v tem trenutku še niso bila podana. Incident znova poudarja pomen strožjih gradbenih standardov na tem geografskem območju.

V zahodnem delu avstralske zvezne države Viktorija je obsežen požar v naravi uničil najmanj pet stanovanjskih hiš. Ognjeni zublji so najbolj prizadeli mestece Natimuk, kjer so se gasilci spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami zaradi visokih temperatur in močnega vetra. Lokalne oblasti so potrdile uničenje nepremičnin, medtem ko prebivalci na prizadetih območjih ocenjujejo nastalo škodo. Požar se je hitro razširil po suhi pokrajini, kar je zahtevalo evakuacijo večjega števila ljudi in aktivacijo številnih gasilskih enot, ki so poskušale zaščititi preostalo premoženje. Kljub uničenju stanovanjskih objektov za zdaj ni poročil o morebitnih smrtnih žrtvah ali hujših poškodbah med civilisti. Gasilci ostajajo na terenu, da bi preprečili ponovni vžig na robovih požarišča, medtem ko se preiskava o natančnem vzroku požara nadaljuje.

Po močnem deževju se je na Filipinih sprožil obsežen plaz na enem izmed odlagališč odpadkov, pri čemer je umrla vsaj ena oseba, več deset ljudi pa še vedno pogrešajo. Nesreča se je zgodila, ko je zaradi razmočenih tal popustil del gore smeti, ki je pod seboj pokopal okoliške objekte in prebivalce. Reševalne ekipe so na terenu in si prizadevajo najti preživele, vendar delo otežujejo nestabilne razmere in nevarnost dodatnih zdrsov. Oblasti so sporočile, da je iskalna akcija v polnem teku, medtem ko se število pogrešanih še vedno spreminja. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti bivanja v bližini velikih odlagališč odpadkov, ki ob ekstremnih vremenskih pojavih postanejo smrtonosna past. Lokalni uradniki in humanitarne organizacije opozarjajo, da so takšna območja zaradi prenaseljenosti in revščine pogosto edina izbira za domovanja najranljivejših skupin. Tragedija spominja na podobne pretekle katastrofe v regiji, kjer so neurejena odlagališča ob monsunskem deževju že povzročila številne žrtve. Filipinska vlada je pod pritiskom, da izboljša upravljanje z odpadki in zagotovi varnejše bivalne pogoje za tiste, ki živijo na robu teh nevarnih območij, vendar so infrastrukturne in socialne težave še vedno globoko ukoreninjene.

Tajvanska poslanka Wang Mei-hui je v sodelovanju s centralno vlado sprožila nujne postopke za pridobitev več kot 300 milijonov tajvanskih dolarjev (približno 10,5 milijona evrov), ki so potrebni za obnovo mesta Chiayi po uničujočem tajfunu Danas. Sredstva so predvidena za sanacijo javne infrastrukture, parkov in tisočih podrtih dreves, ki so bila poškodovana v lanskem neurju in kasnejših močnih padavinah konec julija. Na današnjem usklajevalnem sestanku s predstavniki komisije za javna dela in urada za upravljanje zemljišč je Wangova poudarila, da mesto Chiayi ne more samo kriti vseh stroškov obsežne škode. Zahtevala je uporabo sredstev iz centralnih rezerv, saj je v mestu še vedno poškodovanih 28 parkov, sanacija pa je nujna za zagotavljanje varnosti prebivalcev in obnovo mestnih zelenic. Lokalne oblasti so poročale, da je neurje povzročilo izruvanje več kot deset tisoč dreves in močno poškodovalo cestno infrastrukturo. Čeprav so se prva sanacijska dela že začela, primanjkljaj v višini 360 milijonov tajvanskih dolarjev onemogoča popolno vzpostavitev prvotnega stanja. Centralna vlada je po sestanku obljubila, da bo preučila možnosti za namensko finančno podporo v okviru posebnih projektov za obnovo po naravnih nesrečah.

Švica je v petek z nacionalnim dnevom žalovanja in osrednjo spominsko slovesnostjo počastila spomin na žrtve tragičnega požara, ki je v silvestrski noči opustošil bar v smučarskem središču Crans-Montana. Ob 14. uri so po celotni državi zazvonili cerkveni zvonovi, prebivalci pa so se pokojnih spomnili z minuto molka. Dogodek je zahteval 40 smrtnih žrtev, približno 120 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega večina huje. Osrednja žalna slovesnost je potekala v občini Martigny v kantonu Wallis, ki leži v neposredni bližini prizorišča nesreče. Slovesnosti so se poleg svojcev in preživelih udeležili visoki državni predstavniki, med njimi švicarski predsednik Guy Parmelin ter številni tuji gostje. Mednarodno razsežnost tragedije je s svojo prisotnostjo potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Lokalne oblasti v kantonu Wallis so poudarile, da je namen dneva žalovanja izkazati solidarnost s tistimi, ki so v ognju izgubili bližnje, ter nuditi podporo preživelim, ki se še vedno spopadajo s hudimi telesnimi in duševnimi posledicami nesreče. Švica se je ob tej priložnosti združila v žalovanju, ki je preseglo regionalne meje in odmevalo po celotni državi.

V avstralski zvezni državi Viktorija so v obsežnih gozdnih požarih, ki uničujejo domove in obsežna gozdna območja, izginile tri osebe. Pristojne oblasti so stopnjo požarne ogroženosti razglasile za katastrofalno, kar predstavlja najvišjo stopnjo nevarnosti. Gasilci se trenutno spopadajo s približno 30 aktivnimi požari, ki se zaradi ekstremnih temperatur, ki dosegajo do 46 stopinj Celzija, in močnega vetra hitro širijo. Premierka Viktorije Jacinta Allan je opozorila, da gre za enega najbolj nevarnih dni v zadnjih letih. Požar v bližini mesta Longwood je do zdaj uničil več kot 35.000 hektarjev površin, vključno s številnimi stanovanjskimi objekti in občinskim centrom, medtem ko je ogenj pri kraju Walwa zajel približno 20.000 hektarjev. Razmere so se močno poslabšale v sredo, ko je območje zajel intenziven vročinski val. Zaradi napovedanih uničujočih vetrov na severu države oblasti ocenjujejo, da bodo požari v kratkem postali neobvladljivi. Gre za najhujše razmere po letu 2019, ko je jugovzhod Avstralije prizadelo t. i. črno poletje. Takratni požari so povzročili ogromno materialno škodo in zahtevali 33 smrtnih žrtev. Trenutne razmere v Viktoriji spominjajo na to tragično obdobje, saj kombinacija ekstremne vročine in suše ustvarja idealne pogoje za širjenje ognja, ki ga gasilci kljub vsem naporom ne morejo omejiti.

V mestu Cebu v osrednjem delu Filipinov se je v četrtek popoldne zrušil ogromen kup odpadkov v objektu za sortiranje smeti, pri čemer je po uradnih podatkih policije umrla najmanj ena oseba, 27 ljudi pa še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe, ki vključujejo policiste in gasilce, so izpod ruševin in odpadkov v vasi Binaliw uspeli rešiti osem oseb, med katerimi so bili tudi zaposleni v objektu. Žal je ena izmed rešenih delavk zaradi hudih poškodb umrla med prevozom v bolnišnico. Operacija iskanja in reševanja se nadaljuje v izjemno zahtevnih razmerah, saj se reševalci prebijajo skozi nestabilne plasti smeti in ostankov materiala. Regionalni policijski direktor brigadni general Roderick Maranan je potrdil, da število pogrešanih temelji na informacijah o osebah, ki so bile v času nesreče na območju odlagališča. Vzrok za nenadno zrušitev odpadne gmote, ki so jo domačini opisali kot pravo plazovito gmoto, uradno še ni potrjen, vendar so tovrstna prizorišča na Filipinih pogosto izpostavljena tveganjem zaradi neustreznega upravljanja in tropskih nalivov. Nesreča ponovno odpira vprašanja o varnostnih standardih na filipinskih odlagališčih odpadkov, kjer revnejše prebivalstvo pogosto išče surovine za preživetje. Oblasti so območje zaprle za javnost, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo nevarnost nadaljnjih zdrsov, ki bi lahko ogrozili reševalce na terenu. Družine pogrešanih čakajo na novice v bližini objekta, medtem ko se reševalna akcija bije s časom.

Močno neurje Goreti je v večernih urah zajelo Francijo in povzročilo obsežno razdejanje, zlasti na obalah Rokavskega preliva in Atlantika. Sunki vetra so dosegali hitrosti do 170 kilometrov na uro, zaradi česar so oblasti v najbolj ogroženih regijah izdale rdeče vremensko opozorilo. Zaradi podrtih dreves in poškodb na električni infrastrukturi je brez oskrbe z električno energijo ostalo več kot 50.000 gospodinjstev, močan veter pa so zabeležili tudi v prestolnici, kjer so sunki bičali vrh Eiffelovega stolpa. Zaradi nevarnih vremenskih razmer so francoske oblasti sprejele številne preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva. V več departmajih so začasno obustavili šolski pouk in druge izobraževalne dejavnosti, prebivalce pa pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Intervencijske službe so na terenu in se spopadajo s posledicami vetroloma, ki je ohromil tudi dele prometne infrastrukture. Geografski obseg neurja je zajel širok pas od severozahodne obale proti notranjosti države. Čeprav so se najhujši sunki pojavili ob morju, so se posledice nevihte čutile po celotnem severnem delu Francije. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za eno močnejših neurij v zadnjem obdobju, ki je zahtevalo najvišjo stopnjo pripravljenosti vseh reševalnih enot.

Na Filipinih se je na odlagališču zrušil kup smeti, ki je zasul delavce. Potrjena je smrt najmanj ene osebe, dvanajst je ranjenih, 38 pa jih pogrešajo. Reševalci iščejo preživele.

Veliko Britanijo je prizadelo neurje Goretti, ki je prineslo najhujše sneženje v zadnjem desetletju, zaradi česar je prišlo do obsežnih motenj, vključno z izpadi električne energije, motnjami v prometu in zaprtjem šol. Izdano je bilo redko rdeče opozorilo. Na tisoče ljudi se je soočilo z resnimi težavami. Številne šole so ostale zaprte že peti dan zapored, saj je velik del Anglije še vedno zajet v zimskem vremenu. Letališča v Združenem kraljestvu so se soočila z velikimi motnjami, odpovedani so bili številni leti na Heathrowu.

Prebivalci severnega Queenslanda so se čez konec tedna pripravljali na prihod hudega vremenskega sistema, saj se je povečalo tveganje za nastanek tropskega ciklona ob severovzhodni obali Avstralije. Lokalne oblasti in prebivalstvo so v stanju pripravljenosti zaradi opozoril pred nevarnimi poplavami, ki bi lahko neposredno ogrozile življenja na tem območju. Vremenoslovci so napovedali stopnjevanje vremenskih razmer, kar je spodbudilo domačine k izvajanju preventivnih ukrepov. Priprave vključujejo zaščito lastnine in spremljanje uradnih navodil, saj bi lahko morebiten razvoj ciklona povzročil obsežne padavine in močne sunke vetra, ki so značilni za to tropsko regijo v tem letnem času. Regija, ki je pogosto izpostavljena ekstremnim vremenskim pojavom, se spopada z negotovostjo glede natančne poti in moči ciklona. Kljub temu so se skupnosti odzvale z visoko stopnjo previdnosti, da bi čim bolj zmanjšale morebitno škodo in zagotovile varnost prebivalcev pred napovedanim poslabšanjem vremena.

Severozahodno Grčijo, predvsem regijo Epir, je prizadelo silovito neurje z obilnimi padavinami, močnim vetrom in sneženjem v višjih legah, ki je povzročilo precejšnjo gmotno škodo in sprožilo iskalno akcijo za pogrešano osebo. V prefekturi Rodopi iskalne enote in policija iščejo 84-letnega kmeta, čigar traktor so našli zapuščenega v bližini narasle reke Lissos. Naraščajoči vodostaji rek Louros in Kalamas povzročajo resne skrbi, saj je slednja že prestopila bregove in poplavila obalna območja, medtem ko so številne ceste v regiji zaradi zemeljskih plazov in nanosov neprevozne. Posebej uničujoč je bil sunkovit tornado v kraju Kalpaki v bližini Janine, ki je popolnoma razdejal perutninsko farmo in povzročil pogin več kot 40.000 piščancev. Poleg kmetijskih objektov so poškodovane tudi stanovanjske stavbe in infrastruktura. V vasi Matsouki je bila zaradi podrtih električnih drogov prekinjena oskrba z električno energijo, ki so jo delavci uspeli vzpostaviti šele po več urah. O težavah poročajo tudi z otoka Lemnos, kjer je močno valovanje v pristanišče Myrina naneslo kamenje in pesek, kar je poškodovalo parkirana vozila in privedlo do zaprtja obalnih poti. Lokalne oblasti opozarjajo, da se regija sooča s hudimi posledicami zaradi pomanjkanja ustrezne protipoplavne zaščite, saj so se nove poškodbe na cestnem in vodovodnem omrežju v občinah Tzoumerka pojavile še preden so bile sanirane posledice prejšnjih poplav. Poleg Epirja so močni vetrovi povzročili škodo tudi na otoku Evbeja in v regiji Ftiotida, medtem ko obalne ceste v Ahaji zalivajo visoki valovi. Gasilci in civilna zaščita ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestabilnega vremena.

Reševalne ekipe so v okviru iskalne akcije za pogrešano družino Usolcev v Krasnojarskem okraju preiskale dve globoki jami na območju Kuturčinskega Belogorja, vendar niso našle sledi o njihovi prisotnosti. Preiskava se je osredotočila na ti dve lokaciji zaradi domneve, da bi družina lahko padla v eno izmed naravnih brezen, ki so značilna za to gorato in težko dostopno območje. Speleologi so preiskovalcem zagotovili podrobne podatke o naravi jam, kar je omogočilo natančnejši pregled terena. Iskanje družine, ki je izginila v Sibiriji, se kljub neugodnim rezultatom zadnjega pregleda nadaljuje. Regionalni preiskovalni odbor za Krasnojarski okraj in Hakasijo je 8. januarja potrdil, da so reševalci vložili precejšen trud v pregledovanje jam-vodnjakov, a za zdaj nimajo novih informacij o usodi pogrešanih oseb. Operacija ostaja prednostna naloga lokalnih oblasti, ki sodelujejo s strokovnjaki za jamarstvo. Kljub uporabi specializirane opreme in vključitvi izkušenih reševalcev ostaja usoda družine neznana. Območje Kuturčinskega Belogorja je znano po zahtevni topografiji, kar močno otežuje delo ekip na terenu. Preiskovalci zdaj preučujejo druge možnosti in smeri gibanja, ki bi jih družina lahko ubrala pred izginotjem.

Državno tožilstvo v albanskem mestu Drač je po uničujočih poplavah, ki so v zadnjih dveh dneh zajele regijo, sprožilo uradno preiskavo zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uničevanja lastnine. Vodne ujme so terjale življenje Astrita Hysenaja, uslužbenca lokalnega komunalnega podjetja, ter povzročile ogromno materialno škodo na infrastrukturi in bivališčih. Preiskovalci bodo preverili predvsem morebitne nepravilnosti pri delovanju pristojnih institucij in njihovo domnevno zapoznelo ukrepanje ob naravni nesreči. Zaradi posledic poplav je bilo prizadetih več kot tisoč družin, kar je sprožilo val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom. V četrti Kënetë so se zbrali številni prebivalci, ki so s protestom zahtevali odgovornost pristojnih organov za nastalo situacijo. Protestniki trdijo, da bi se bilo mogoče mnogim posledicam izogniti s pravočasnim vzdrževanjem odvodnih sistemov in boljšo pripravljenostjo civilne zaščite. Sodni organi trenutno preverjajo dokumentacijo in odločitve lokalnih podjetij ter občinskih služb, ki so zadolžene za upravljanje z vodami in krizno posredovanje. Poleg suma zlorabe položaja se preiskava osredotoča tudi na morebitne kršitve pravil pri varstvu pri delu, saj je življenje izgubil delavec med opravljanjem dolžnosti na terenu. Situacija v Draču ostaja napeta, saj se prebivalci še vedno soočajo s čiščenjem uničenih domov in negotovo prihodnostjo glede odškodnin.

Evropo je zajelo močno sneženje in nizke temperature. V delih Švedske so razglasili najvišjo stopnjo nevarnosti, v Romuniji so podaljšali šolske počitnice, v severni Grčiji pa so se pojavili zemeljski plazovi. Na Majorki so zabeležili prve pomladne temperature.

V severnem delu Kosovske Mitrovice je prišlo do razlitja reke Ibar, kar je povzročilo neposredno ogroženost stanovanjskih objektov in privedlo do evakuacije prebivalstva. Po poročanju lokalnih virov so gasilske in reševalne ekipe na terenu pomagale desetim osebam, ki so morale zapustiti svoje domove zaradi vdiranja vode v spodnje prostore stavb. Razmere so kritične predvsem v bližini bregov, kjer voda ogroža večje število zasebnih in večstanovanjskih hiš. Lokalne oblasti in civilna zaščita so nemudoma sprožile interventne ukrepe za omejevanje škode. Delavci in prostovoljci intenzivno polnijo vreče s peskom, s katerimi poskušajo utrditi nasipe in preprečiti nadaljnje prodiranje vode v naselja. Poleg neposredne nevarnosti poplav se prebivalci pripravljajo tudi na morebitno prekinitev oskrbe s pitno vodo, zato so oblasti svetovale ustvarjanje zalog. Narasli vodostaj Ibra je posledica obilnih padavin v regiji, ki so v zadnjih dneh zajele širše območje Balkana. Reševalne službe ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenske napovedi še ne zagotavljajo takojšnjega upada vode. Trenutno se ekipe osredotočajo na zavarovanje kritične infrastrukture in zagotavljanje varnosti za najbolj izpostavljene prebivalce ob rečnem toku.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

V celotni nemški zvezni deželi Spodnja Saška so oblasti zaradi ekstremnih zimskih razmer, ki vključujejo obilno sneženje in poledico, odpovedale šolski pouk. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nevarnosti v prometu, ki jih je povzročilo neurje z imenom Elli. Nizke temperature in padavine so močno otežile prevoznost cest, kar je botrovalo odločitvi o zaprtju izobraževalnih ustanov za zagotovitev varnosti učencev in zaposlenih. Zimsko vreme je povzročilo številne nevšečnosti po celotni regiji, saj se komunalne službe trudijo s čiščenjem snežnih nanosov in posipanjem poledenelih površin. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti na cestah in spremljanju nadaljnjih navodil glede ponovnega odprtja šol. Zaradi nepredvidljivih razmer ostaja v veljavi opozorilo pred nevarnostjo zdrsov in prometnih zastojev. Dogodek poudarja vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na infrastrukturo in javne storitve v osrednji Evropi. Čeprav so zimske razmere v tem letnem času pričakovane, je intenzivnost neurja Elli zahtevala takojšnje preventivne ukrepe na ravni celotne dežele, kar vključuje tako osnovne kot srednje šole. Pristojne službe napovedujejo, da se bo stanje postopoma stabiliziralo, ko se bodo padavine umirile.

V Albaniji so se v zadnjih dneh soočili s hudimi poplavami, ki so posledica intenzivnega deževja, ki se je začelo v torek. Reka Vjosa je pri mostu Mifol v občini Novoselë dosegla kritično raven devetih metrov, kar je povzročilo prestopanje bregov in neposredno ogrozilo okoliška naselja ter kmetijska zemljišča. Zaradi naraščajoče nevarnosti so oblasti začele z evakuacijo prebivalstva, pri čemer so prve družine že namestili v študentske domove v mestu Vlorë. Na terenu so vse razpoložljive enote civilne zaščite, policija in pripadniki albanskih oboroženih sil, ki spremljajo razmere in nudijo pomoč pri reševanju premoženja. Po uradnih podatkih je bilo poleg civilistov evakuiranih tudi približno 200 glav živine, medtem ko zdravstvene službe na poplavljenih območjih zagotavljajo nujno oskrbo. Ministra za obrambo Pirro Vengu in vodja civilne zaščite Haki Çako sta obiskala prizadeta območja in potrdila, da so vse strukture v polni pripravljenosti za nadaljnje ukrepanje. Razmere ostajajo kritične predvsem v regijah Fier, Memaliaj in Vlorë, kjer se situacija v Novoselë še poslabšuje. Občinske oblasti prebivalce pozivajo, naj se izogibajo vsem nepotrebnim potovanjem in dosledno upoštevajo navodila reševalnih služb, saj se pričakuje, da bo vodostaj reke Vjose še nekaj časa ostal na rekordnih ravneh.

Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala dodatna opozorila glede nizkih temperatur in močnega vetra v Kaliforniji. Opozorilo o zmrzali velja za doline Cuyama, Santa Ynez in Ojai do 9. januarja. Opozorilo o močnem vetru je bilo izdano za zahodne gore Santa Monice do 9. januarja, medtem ko opozorilo o vetru velja za južna in severna okrožja Ventura, Interstate 5, obale okrožja Ventura, notranjo obalo okrožja Ventura, osrednje doline okrožja Ventura, dolino Santa Clarita, obalo Malibu in vzhodno rekreacijsko območje gora Santa Monice do 11. januarja. Opozorilo o mrazu je bilo izdano tudi za območje San Francisca. Opozorila o vetru veljajo tudi za gore okrožja Riverside, gore okrožja San Diego in prelaz San Gorgonio blizu Banninga, doline okrožij San Bernardino in Riverside, gore okrožja San Bernardino in gorovje Santa Ana in Foothills.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Nevihta Goretti je povzročila motnje v prometu po zahodni Franciji. V departmaju Manche so zabeležili sunek vetra s hitrostjo 213 km/h. Po podatkih civilne zaščite je bilo manj kot deset lažje poškodovanih, medtem ko je bilo 380.000 ljudi prizadetih. Opatija Mont-Saint-Michel je ponovno odprla vrata za javnost ob 14. uri.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Po požaru v Crans-Montani se številne žrtve še vedno borijo za življenje in se spopadajo s posledicami dogodka. Strokovnjakinja za travme dogodek primerja s katastrofo na letalskem mitingu v Ramsteinu leta 1988, kar poudarja dolgotrajne psihične in fizične posledice za preživele. Psihološka in fizična rehabilitacija žrtev bo dolgotrajna in zahtevna. Takšni dogodki pogosto povzročijo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), tesnobo, depresijo in druge duševne motnje, ki lahko trajno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Poleg neposrednih poškodb se žrtve pogosto spopadajo tudi z izgubo premoženja, spremembo socialnega statusa in občutkom negotovosti, kar dodatno otežuje njihovo okrevanje. Primerjava z Ramsteinom nakazuje, da bodo žrtve potrebovale celovito podporo, vključno s specialističnim zdravljenjem in socialno reintegracijo, da bi se lahko čim bolj uspešno vrnile v normalno življenje. Dolgoročne posledice takšnih dogodkov so lahko tudi gospodarske, saj prizadete osebe morda ne bodo mogle ponovno v celoti delovati v družbi in na trgu dela.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Tajvanska avtomobilska skupina Yulon Group je v okviru prizadevanj za pomoč po naravnih nesrečah krščanski fundaciji Mustard Seed Mission podarila novo športno terensko vozilo znamke Nissan. Donacija, ki je bila uradno izvedena danes, je namenjena krepitvi mobilnosti socialnih delavcev na območju okrožja Guangfu v Hualienu, ki so ga pred več kot tremi meseci prizadele uničujoče poplave zaradi razlitja akumulacijskega jezera ob reki Mataian. Novo vozilo bo nadomestilo prejšnje službeno vozilo fundacije, ki so ga odnesle narasle vode, in bo omogočilo dostop do težko dostopnih odročnih krajev. Izvršni direktor fundacije Li Zhao-jia je ob prevzemu poudaril, da bo ta podpora bistveno olajšala obiske na terenu, prevoz nujnih potrebščin in dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo lokalnega prebivalstva. Skupina Yulon s tem nadaljuje svojo strategijo družbene odgovornosti, usmerjeno v zagotavljanje mobilnosti ranljivim skupinam v času krize.

Po uničujoči požarni katastrofi v Crans-Montani je švicarski zvezni predsednik napovedal nacionalni dan žalovanja s spominsko slovesnostjo in minuto molka, ki bo potekala v petek.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Kraljevi meteorološki inštitut (KNMI) je razširil oranžni alarm na večji del države zaradi velike verjetnosti poledice. Inšpektorji Rijkswaterstaata opozarjajo na izjemno nevarnost na cestah in pozivajo k previdnosti.

V srednji Italiji so v zgodnjih jutranjih urah zabeležili potresni sunek z magnitudo 3,8. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je bilo žarišče potresa ob 3.21 na meji med provincama Macerata in Fermo v deželi Marke. Epicenter je bil na globini približno devetih kilometrov, zaradi česar so tresenje tal čutili številni prebivalci širšega območja. Dogodek ni bil osamljen, saj so seizmografi v isti regiji ponoči zabeležili več kot 30 popotresnih sunkov. Kljub precejšnji magnitudi in pogostosti tresljajev lokalne oblasti ter civilna zaščita do sedaj niso poročale o materialni škodi ali telesnih poškodbah med prebivalstvom. Seizmologi dogajanje še naprej pozorno spremljajo, saj območje osrednjih Apeninov ostaja seizmično aktivno.

Združeno kraljestvo se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki jih je prineslo neurje Goretti, zaradi česar so v nekaterih delih države, zlasti v Aberdeenshiru, šole zaprte že četrti zaporedni dan. Arktična zračna masa je povzročila obilno sneženje in nizke temperature, ki so po navedbah lokalnih prebivalcev v nekaterih predelih med najhujšimi v zadnjih 25 letih. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal oranžna in rumena opozorila za sneg in led, ki zajemajo Škotsko, Wales, osrednjo Anglijo in Yorkshire, pri čemer so nekateri predeli prejeli do 30 centimetrov snega. Zaradi nevarnih pogojev na cestah in močnega vetra prihaja do velikih zamud v prometu, številni vzgojno-izobraževalni zavodi pa bodo predvidoma ostali zaprti tudi v petek. Škotski premier John Swinney je obiskal center za vzdrževanje cest v Aberdeenu, da bi se neposredno seznanil z dejavnostmi za odpravljanje posledic snežnih zametov in zagotavljanje prevoznosti ključnih prometnic. Vremenoslovci opozarjajo, da bodo nevarne razmere zaradi poledenitve vztrajale še vsaj do konca tedna. Situacija je povzročila preplah tudi v Londonu, kjer prebivalci s pomočjo radarskih slik spremljajo pot neurja, saj obstaja verjetnost sneženja tudi v južnih delih države. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil o zaprtju infrastrukture, medtem ko se reševalne službe trudijo doseči odrezana območja na višje ležečih predelih Walesa in Peak Districta.

Ameriškega gasilca iz Rhode Islanda so pohvalili za srčno reševanje psa, ki je na novoletni dan padel skozi led na zamrznjeni laguni. Gasilcu je uspelo priplaziti do psa in ga rešiti.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je na novoletno jutro zahteval 40 življenj, uspele identificirati dodatnih 16 žrtev. Preiskovalci v kantonu Valais bijejo bitko s časom, saj je čakanje na potrditev identitete za svojce žrtev po besedah uradnikov neznosno. Tragedija je globoko pretresla lokalno skupnost in športni svet; alpska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona, je svojo nedavno uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu posvetila prav pokojnim. Policija nadaljuje s forenzičnimi postopki, da bi čim prej identificirali še preostale umrle v priljubljenem lokalu Le Constellation, kjer se je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja odvila katastrofa. Postopki so zahtevni zaradi narave požara, vendar si uradniki prizadevajo družinam čim hitreje podati odgovore.

Švicarska policija je identificirala prvih enajst žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana in po najnovejših podatkih terjal 40 življenj. Med prepoznanimi žrtvami je osem mladih oseb, starih med 16 in 24 let, ki so bivale v Švici, medtem ko italijanski mediji poročajo, da so med preostalimi umrlimi tudi trije državljani Italije. Preiskovalci nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja težko prepoznavna. Tragedija v Crans-Montani velja za eno najhujših nesreč v švicarskih gorskih letoviščih v zadnjih desetletjih. Od 119 poškodovanih oseb jih je bilo 113 že identificiranih, vendar se številni še vedno borijo za življenje v kritičnem stanju. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti dogodka razglasile petdnevno državno žalovanje, medtem ko preiskava o vzrokih za izbruh ognja v lokalu sredi novoletnega praznovanja še poteka.

Zahodni del Združenih držav Amerike se je konec tedna znova spopadal z močnim deževjem in snežnimi neurji, ki so povzročila obsežne težave v prometu in nevarnost poplav. Po rekordnih padavinah na novoletni dan je nov nevihtni sistem najprej dosegel južno Kalifornijo, kjer so v San Diegu zabeležili več kot pet centimetrov dežja, kar je povzročilo hitre poplave in zahtevalo več reševanj iz vode. Posebno močan vpliv je neurje imelo v Pasadeni, kjer je dež prvič po dvajsetih letih zmotil tradicionalno parado vrtnic in povzročil odpoved prireditev na prostem. Nevihtna fronta se je nato pomaknila proti severu, kjer je prinesla obilne padavine v zvezni državi Oregon in Washington, medtem ko je osrednji del New Yorka pobelilo močno sneženje. Meteorologi opozarjajo, da se bo nestabilno vreme nadaljevalo do ponedeljka, pri čemer se na obali pričakuje do 10 centimetrov dodatnih padavin, v gorskih predelih pa obilne snežne pošiljke. Zaradi namočenosti tal v Kaliforniji ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov in blatnih tokov, kar dodatno otežuje vrnitev popotnikov po prazničnih dneh. Območje zaliva San Francisco so poleg dežja prizadele še obalne poplave, ki so številne ceste spremenile v neprevozne struge.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana uradno potrdile identiteto 16 dodatnih žrtev, s čimer se je število identificiranih pokojnikov povzpelo na 24. Skupno je v ognjeni stihiji življenje izgubilo približno 40 ljudi. Policija je ob tem razkrila pretresljiv podatek, da je bila najmlajša žrtev, katere identiteto so doslej potrdili, stara komaj 14 let. Postopek identifikacije preostalih žrtev se nadaljuje, saj so poškodbe trupel zaradi izjemno visokih temperatur v požaru zelo obsežne. Zaradi ene najhujših tragedij v zgodovini kraja je švicarska vlada za 9. januar napovedala dan nacionalnega žalovanja. Identifikacijski postopek, ki se je začel le dan po nesreči, vključuje forenzične strokovnjake in analize DNK, saj je vizualna prepoznava v večini primerov nemogoča. Dogodek je močno pretresel švicarsko javnost in smučarsko skupnost, preiskava o vzrokih požara pa še vedno poteka v sodelovanju z lokalnimi oblastmi kantonu Valais.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.

Močno deževje, ki je v nedeljo zajelo Splitsko-dalmatinsko županijo, je povzročilo povečano nevarnost podorov kamenja in skal na prometnice. Kljub intenzivnim padavinam promet za zdaj poteka brez večjih zastojev, vendar so pristojne službe izdale resna opozorila za vse udeležence v prometu. Županijska uprava za ceste (ŽUC) je posebej izpostavila nekatere odseke, ki so zaradi svoje lege pod strmimi pobočji najbolj izpostavljeni nevarnosti urušavanja materiala. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajne padavine zmehčajo teren, kar v kombinaciji s kraškim površjem Dalmacije hitro privede do zdrsov kamenja na asfaltne površine. Voznikom svetujejo izjemno previdnost, prilagoditev hitrosti in spremljanje prometnih informacij, saj se razmere na terenu lahko hitro spremenijo. Lokalne službe so v stanju pripravljenosti, da bi v primeru večjih podorov čim hitreje očistile cestišča in zagotovile varnost potnikov.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Missi Dowd-Figueroa, medicinska sestra in mati treh otrok, je na svojem zemljišču v Altadeni, kjer je nekoč stal njen dom, posadila sončnice kot simbol upanja po uničujočih požarih. Njena hiša iz leta 1898, zgrajena v podeželskem slogu, je bila popolnoma uničena v lanskem januarju, ko sta območje Los Angelesa zajela dva smrtonosna gozdna požara. Med njimi je bil tudi požar Eaton, ki je opustošil številna bivališča in spremenil pokrajino v pepel. Kljub osebni izgubi in žalosti se je Dowd-Figuerojeva odločila za aktivno obnovo okolice, s čimer je želela v opustošeno skupnost vnesti življenje in barve. Njena gesta s sončnicami je postala zgodba o odpornosti prebivalcev južne Kalifornije, ki se spopadajo s posledicami vedno pogostejših in intenzivnejših naravnih nesreč. Čeprav so rane po izgubi zgodovinskega doma še vedno globoke, projekt obnove vrta predstavlja pomemben korak pri premagovanju travm, ki so jih povzročili ognjeni zublji.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

V vasi Kefali v občini Kisamos na zahodnem delu Krete je 6. januarja 2026 pozno popoldne izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi močnega vetra hitro ogrozil bližnje stanovanjske objekte. Ognjeni zublji so se razširili malo po 18.30, pri čemer so delo gasilskih enot iz mest Hania, Kandanos, Kasteli in Vrises močno oteževali sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 9 stopenj po Beaufortovi lestvici. Na prizorišču je posredovalo najmanj sedem gasilskih vozil s številnim moštvom, ki so se spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami za gašenje. Župan Kisamosa Giorgos Milonakis je potrdil, da so bili vremenski pogoji kritični, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti najhujše. Po zadnjih informacijah so ekipe požar uspele omejiti in ga spraviti pod nadzor, s čimer je bila neposredna nevarnost za naselje odpravljena. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na objektih za zdaj ni.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

Čilska nacionalna služba za preprečevanje in odzivanje na nesreče (Senapred) je v torek razglasila rdeči alarm za pristaniško mesto Valparaíso zaradi izbruha nevarnega gozdnega požara v sektorju Laguna Verde. Požar, ki se je hitro razširil v bližini naseljenih območij, neposredno ogroža stanovanjske objekte, zaradi česar so oblasti odredile takojšnjo evakuacijo prebivalcev iz ulice Los Colihues in nižje ležečih delov območja. Regionalni direktor službe Senapred Christian Cardemil je potrdil, da je požar aktiven in da so na teren nemudoma napotili gasilske enote ter zračno podporo. Čeprav je ognjena stiha po prvih ocenah zajela manjšo površino, približno 0,01 hektarja, njena bližina hišam predstavlja visoko stopnjo tveganja za lokalno prebivalstvo. Intervencijske službe se na območju spopadajo z zahtevnimi razmerami, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na strnjena naselja.

V Črni gori so zaradi napovedanega obilnega deževja, močnega vetra in grmenja za celotno državo razglasili rdeči meteoalarm. V višje ležečih severnih predelih je mogoče sneženje ali snežna žlindra.

V gorskem območju Sierra Nevade v Kaliforniji se je v ponedeljek sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal voznika snežnih sani. Reševalne ekipe so se na območje Truckeeja odzvale po klicu na pomoč okoli 14. ure in 20 minut, ko je bila javljena informacija o morebitnem plazu v bližini vrhov Johnson Peak in Castle Peak v okrožju Nevada. Kljub hitremu posredovanju reševalcev so moškega, ki je bil pred tem prijavljen kot pogrešan, našli mrtvega pod debelo snežno odejo. Pristojni organi so potrdili, da je bila nesreča usodna zaradi ujetosti pod snegom. Lokalna policija in reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov v visokogorju, kjer so razmere zaradi nestabilne snežne odeje trenutno zelo nevarne.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

V prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu, se je danes zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubila ženska. Po poročanju lokalnih medijev in bosanske nacionalne televizije BHRT je nanjo padel več kot deset metrov visok bor, ki se je zlomil pod težo novozapadlega snega. Dogodek se je zgodil sredi dneva, ko je močno sneženje povzročilo precejšnje obremenitve drevja v mestu. Žrtev je ob padcu drevesa utrpela hude poškodbe glave. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb in prevozu v bolnišnico so bile poškodbe usodne, saj je ženska kmalu po prihodu v zdravstveno ustanovo umrla. Oblasti v Sarajevu so po nesreči opozorile prebivalce na nevarnost, ki jo predstavljajo s snegom obtežene veje in drevesa, saj obilne snežne padavine v regiji povzročajo težave v prometu in pri oskrbi z električno energijo. Interventne službe so na terenu in odstranjujejo nevarne veje, da bi preprečile nadaljnje nesreče.

Zahodni del Japonske, natančneje regijo Čugoku, je v torek zjutraj prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki mu je sledila serija popotresnih sunkov. Po podatkih Japonske meteorološke agencije je bil epicenter prvega potresa v vzhodnem delu prefekture Šimane. Kljub moči tresenja tal pristojne službe niso izdale opozorila pred cunamijem, prav tako za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Posebna pozornost je bila namenjena varnosti energetskih objektov na območju. Podjetje Chugoku Electric Power, ki upravlja jedrsko elektrarno Šimane, se je takoj odzvalo na dogodek. Elektrarna, ki se nahaja približno 32 kilometrov od epicentra, po prvih informacijah ni utrpela poškodb, varnostni sistemi pa delujejo nemoteno. Japonska meteorološka agencija še naprej pozorno spremlja razmere zaradi morebitnih novih sunkov, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

V vzhodnem Tennesseeju se obeta topel teden s spomladanskimi temperaturami, oblačnim vremenom in vetrom. Temperature se bodo gibale okoli 10°C. V Kansasu bo nekaj dni topleje, preden bo dež. Nočne temperature se bodo spustile do približno 2°C, čez dan pa bo več sonca. V Missouriju se v torek pričakuje rahla ohladitev, v četrtek pa dež. Nočne temperature bodo okoli 4°C, jutri pa bo pretežno sončno in nekoliko hladneje, z najvišjimi temperaturami okoli 13°C.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

V vasi Matibestad, ki leži približno 70 kilometrov severno od Pretorije v Južni Afriki, je med tradicionalnim festivalom Di Trupa strela udarila v skupino približno 150 ljudi. Po poročanju lokalnih zdravstvenih oblasti sta zaradi udara strele umrli dve osebi, še trinajst udeležencev prireditve pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnico Jubilee. Zdravstvene službe so potrdile, da so poškodovanci utrpeli različne stopnje poškodb, od opeklin do hudih poškodb notranjih organov. Festival, ki je privabil večje število obiskovalcev, se je v trenutku sprevrgel v tragedijo, ko je nenadna nevihta zajela območje in povzročila neposreden udar v množico zbranih.

V naselju Matibestad, ki leži približno 70 kilometrov severno od južnoafriške prestolnice Pretoria, sta v udaru strele umrli dve osebi, medtem ko jih je bilo približno 150 poškodovanih. Tragični dogodek se je zgodil med tradicionalnim festivalom glasbe in plesa, ko je strela udarila neposredno v množico zbranih ljudi. Po podatkih lokalne radijske postaje EWN so reševalne službe nemudoma posredovale in oskrbele poškodovance na prizorišču. Zaradi posledic udara strele je v bolnišnicah ostalo 49 ljudi, med katerimi jih je 13 v kritičnem stanju. Lokalne oblasti in zdravstvene službe si prizadevajo oskrbeti vse ponesrečence, medtem ko javnost pretresa obseg nesreče na kulturnem dogodku. Naravna nesreča je povzročila prekinitev praznovanja, policija pa je zavarovala območje za nadaljnjo preiskavo okoliščin dogodka.

V indonezijski provinci Severni Sulavezi so močne padavine povzročile uničujoče hudourniške poplave, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 14 oseb. Po besedah tiskovnega predstavnika lokalne reševalne službe Nuriadina Gumelenga se je naravna nesreča zgodila na otoku Siau, ki leži v regiji Siau Tagulandang Biaro. Poleg smrtnih žrtev poročajo tudi o 18 poškodovanih osebah, medtem ko je bilo več kot 400 prebivalcev primoranih zapustiti svoje domove in se evakuirati na varnejša območja. Reševalne ekipe, ki vključujejo 16 specializiranih reševalcev, so bile takoj napotene na teren, kjer nadaljujejo z iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod plastmi blata in ruševin. Obilno deževje, ki se je začelo v zgodnjih jutranjih urah prejšnjega dne, je povzročilo hiter dvig vodostajev, ki so presenetili lokalno prebivalstvo. Indonezijske oblasti si trenutno prizadevajo zagotoviti nujno pomoč evakuiranim osebam, medtem ko razmere na terenu ostajajo zahtevne zaradi nadaljnjega tveganja za plazove.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Zahodni del Japonske je v torek stresel močan potres z magnitudo 6,2, je sporočila Japonska meteorološka agencija (JMA). Epicenter potresa je bil v regiji Čugoku, ki leži na glavnem japonskem otoku Honšu. Oblasti so nemudoma preučile podatke o morebitnih premikih morske gladine, vendar neposredne nevarnosti cunamija po prvih podatkih ni bilo. Tresenje tal so čutili prebivalci širšega območja, vendar za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Japonska, ki leži na tisočletno dejavnem tistem pacifiškem ognjenem obroču, redno beleži seizmične aktivnosti, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu. Reševalne službe ostajajo v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pred morebitnimi popotresnimi sunki, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Močan potresni sunek z magnitudo 5,1 je v ponedeljek, 5. januarja 2026, ob 4.17 po lokalnem času stresel indijsko zvezno državo Asam. Epicenter potresa je bil v okrožju Morigaon na globini 50 kilometrov. Prebivalci so poročali o tresenju tal, ki so ga čutili tudi v širši okolici, vendar po prvih podatkih lokalnih oblasti dogodek ni povzročil človeških žrtev ali večje materialne škode. Čeprav so bili sunki razmeroma močni, so poročila z območja umirjena, saj so prebivalci čutili le blago tresenje. Indijska seizmološka služba še naprej spremlja razmere, medtem ko reševalne ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti. Dogodek se je zgodil le nekaj mesecev po smrtonosnem potresu v sosednjem Bangladešu, kar poudarja visoko seizmično aktivnost v tej regiji južne Azije.

V japonski prefekturi Šimane je v nedeljo, 6. januarja, prišlo do močnejšega potresa, v katerem je bilo poškodovanih najmanj šest ljudi. Kot poroča televizija KHB, so poškodovance zaradi različnih telesnih poškodb, ki so jih utrpeli med tresenjem tal, nemudoma prepeljali v bolnišnice. Po prvih informacijah so štiri osebe poiskale zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki so jih dobile ob padcih med samim potresom. Japonske oblasti so sporočile, da so reševalne ekipe na terenu in preverjajo morebitno dodatno škodo na infrastrukturi ter iščejo morebitne druge poškodovane prebivalce. Prefektura Šimane, ki leži ob obali Japonskega morja, sicer velja za seizmično aktivno območje, vendar pa so tokratni sunki povzročili precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom. Podatki o večji materialni škodi za zdaj niso bili objavljeni, vendar preventivni pregledi objektov še potekajo.

Na magistralni cesti med Sarajevom in Palami v kraju Lapišnica je prišlo do podora velike skale, ki se je zrušila neposredno na vozišče. Dogodek je povzročil znatne težave v prometu, ki trenutno poteka oteženo po omejenem delu cestišča. Pristojne službe so na terenu, kjer skušajo odstraniti material in zagotoviti varnost udeležencev v prometu. Lokalni viri poročajo, da to ni prvi tovrstni incident na tem odseku, saj je do obrušavanja kamenja in skal na tem območju prihajalo že v preteklosti. Geološka sestava terena ob cesti v Lapišnici predstavlja stalno nevarnost za voznike, zlasti v obdobjih s spremenljivimi vremenskimi razmerami. Policija poziva k previdnosti pri vožnji na omenjeni relaciji, dokler nevarnost ne bo popolnoma sanirana.

Danske oborožene sile so zaradi močnega sneženja aktivirale osem oklepnih vozil, ki so razporejena na območju od Aalborga do Roskilda. Vozila so bila vpoklicana z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj snežne razmere močno ovirajo standardni promet in delo reševalnih služb. Vojaška pomoč omogoča reševalcem dostop do težko prehodnih območij, kjer navadna reševalna vozila ne morejo varno operirati. Operacija poudarja pomen sodelovanja med vojsko in civilno zaščito v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov. Oklepniki so pripravljeni na takojšnje posredovanje in spremljavo reševalnih vozil, s čimer zagotavljajo neprekinjeno oskrbo prebivalstva v severnem in osrednjem delu države. Civilne oblasti so se za tovrstno pomoč odločile po oceni, da bi lahko zamude pri prevozih bolnikov v snežnih zametih ogrozile življenja.