Po streljanju s strani agentov ICE v Minneapolisu so bili načrtovani protesti po vsej državi, kar je sprožilo burne odzive podpornikov MAGA. Progresivne skupine so organizirale več kot 1.000 shodov, s katerimi so izrazile nasprotovanje ravnanju ICE in Trumpovi administraciji. David Brooks je kritiziral ravnanje ICE.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Volodimir Zelenski je prispel na Florido, kjer se bo zvečer sestal z Donaldom Trumpom v njegovi rezidenci Mar-a-Lago. Predsednik Zelenski bo Trumpu predstavil mirovni načrt v 20 točkah. Zelenski je na družbenem omrežju X zapisal, da potekajo aktivna diplomatska pogajanja.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Ameriška diplomatska delegacija je prispela v Caracas na prvo oceno stanja po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Delegacijo vodi John McNamara, vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Kolumbiji, spremljajo pa ga varnostne enote enote za venezuelska vprašanja. Obisk pomeni prvo prisotnost ameriških uradnikov v prestolnici po letih diplomatskih napetosti in sledi Madurovemu prevozu v New York, kjer se je na zveznem sodišču že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki se je začela 3. januarja 2026 z bombardiranjem ciljev v Caracasu in aretacijo ključnih voditeljev, se je zdaj razširila na mednarodne vode. Administracija Donalda Trumpa je odredila vojaški zajem dveh tankerjev z venezuelsko nafto, med katerimi je ladja Sophia, kar kritiki označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Medtem ko Washington napoveduje upravljanje države do vzpostavitve stabilne prehodne oblasti, je britanski premier Keir Starmer že izrazil podporo ameriškim ukrepom proti venezuelskemu režimu. V državi se hkrati krepijo gospodarski interesi, saj naftni velikan Chevron, ki je imel v Venezueli že predhodna dovoljenja za omejeno delovanje, zdaj prevzema strateško vlogo pri sanaciji naftnega sektorja. Rusija, ki je bila dolgoletna zaveznica Madura, se je od dogajanja distancirala in ni ponudila močnejše podpore padlemu voditelju, kar je omogočilo hitro uveljavitev ameriških načrtov v regiji. Trumpova administracija je ob tem obljubila takojšnje zaprtje zloglasnih centrov za mučenje, ki jih je uporabljal chavistični režim.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju tamkajšnjega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale to južnoameriško državo. V izjavi je poudaril, da bodo glavno vlogo pri investicijah in obnovi gospodarstva prevzele ameriške naftne družbe, s čimer je potrdil namero o prevzemu nadzora nad najbogatejšimi zalogami nafte na svetu. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija nujna za stabilizacijo regije, vendar Trump podrobnosti o načinu vzpostavitve nove oblasti še ni razkril. Zaradi vojaškega posredovanja in napovedi o izkoriščanju naravnih virov so v Združenih državah Amerike in po svetu izbruhnili množični protesti. Protestniki pod geslom "Brez krvi za nafto" zahtevajo takojšen umik ameriških sil iz Venezuele ter obsojajo bombardiranje in ugrabitev tujega državnega voditelja. Kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajnega konflikta, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri radikalni spremembi politične in gospodarske ureditve Venezuele pod ameriškim vodstvom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do silovite eksplozije in požara v lokalu Le Constellation, v katerih je po prvih podatkih umrlo približno 40 ljudi, okoli 100 pa jih je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je bil lokal poln obiskovalcev. Švicarska policija in reševalne službe so nemudoma začele obsežno operacijo na jugozahodu države, medtem ko so številni poškodovanci v kritičnem stanju. Lokalne oblasti so sporočile, da vzrok eksplozije v baru in salonu Le Constellation za zdaj ostaja nepojasnjen, vendar so zaenkrat izključile možnost terorističnega napada. Tožilka Beatrice Pilloud je na novinarski konferenci poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo oziroma požar in da preiskava že poteka. Kljub tragičnim razsežnostim dogodka uradni organi mirijo javnost, da trenutno ni indicev o namernem nasilnem dejanju, temveč se osredotočajo na preiskavo tehničnih ali drugih morebitnih vzrokov za izbruh ognja.

Po zadnjih informacijah naj bi v eksploziji in požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani umrlo najmanj 40 ljudi, 100 pa je ranjenih, večinoma huje. Po navedbah očividcev naj bi eksplozijo povzročili pirotehnični izdelki, shranjeni v steklenicah šampanjca, med praznovanjem novega leta.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletno noč izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Tragedija se je zgodila v baru Le Constellation okoli 1.30 ure zjutraj, ko je v večnadstropnem objektu, polnem mladih obiskovalcev, odjeknila eksplozija, ki ji je sledil silovit ogenj. Lokalna policija in reševalne službe so potrdile, da je bilo poleg smrtnih žrtev ranjenih še 115 oseb, od katerih jih je približno 100 utrpelo hude ali zelo hude opekline in poškodbe. Oblasti kantona Valais so sporočile, da so bolnišnice v regiji preobremenjene, zato so turiste pozvale k izjemni previdnosti na smučiščih, da ne bi še dodatno obremenili zdravstvenega sistema. Identifikacija žrtev, med katerimi so državljani več držav, bo zaradi silovitosti ognja dolgotrajna. Poveljnik policije Frederic Gisler je pojasnil, da preiskava o vzroku eksplozije še poteka, vendar so preiskovalci za zdaj izključili možnost terorističnega napada. Prizorišče nesreče še vedno pregledujejo specializirane enote, ki iščejo morebitne dodatne žrtve v ruševinah zgorelega objekta.

V priljubljenem švicarskem turističnem letovišču Crans-Montana je včeraj izbruhnil katastrofalen požar, ki je po prvih podatkih zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Kot je za lokalne medije potrdil poveljnik kantonalne policije v Valaisu Frederic Gisler, je bilo v ognju ranjenih še 115 ljudi, med katerimi so številni v kritičnem stanju. Reševalne ekipe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in iskale pogrešane v razvalinah objektov. Preiskava o vzroku požara še poteka, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših informacij o izvoru ognja. Ranljivejše skupine gostov in prebivalcev so evakuirali v bližnje zdravstvene ustanove, kjer jim nudijo nujno medicinsko pomoč in psihološko podporo. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih, ki je pretresla mednarodno javnost in turistično skupnost.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v enem izmed lokalnih barov odjeknila močna eksplozija, ki je po prvih podatkih policije zahtevala več smrtnih žrtev. Po navedbah lokalne radijske postaje Rhône FM je po eni ali več eksplozijah v objektu izbruhnil silovit požar. Na kraju dogodka poteka obsežna reševalna akcija, v kateri sodelujejo številna reševalna vozila in najmanj štirje helikopterji, ki ponesrečence prevažajo v bližnje bolnišnice. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o natančnem številu žrtev ali vzroku za eksplozijo, saj preiskava na prizorišču še poteka. Središče Crans-Montana, ki je priljubljena destinacija za smučarje iz vse Evrope, je zaradi dogodka pretreseno, dostop do območja eksplozije pa je omejen. Tuje tiskovne agencije poročajo, da so pristojne službe v polni pripravljenosti, prioriteta pa ostaja oskrba poškodovanih in preprečitev širjenja požara na sosednje objekte.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v baru izbruhnil uničujoč požar, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, več kot 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Po navedbah oblasti v kantonu Valais je med žrtvami veliko najstnikov, postopek identifikacije pa bo zaradi narave nesreče dolgotrajen in zahteven. Preživeli opisujejo prizore popolnega kaosa, ko se je sproščen večer v trenutku spremenil v nočno moro. Preiskava vzrokov tragedije je že v teku, medtem ko reševalne ekipe še vedno pregledujejo prizorišče. Lokalne oblasti so potrdile, da gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v regiji v zadnjih desetletjih. Številni ranjeni so bili prepeljani v bližnje bolnišnice, nekateri med njimi so v kritičnem stanju, zato se strahuje, da bi število smrtnih žrtev lahko še naraslo.

V 35. letu starosti je danes umrla ameriška novinarka in pisateljica Tatiana Schlossberg, sicer vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Družina pokojne je v izjavi za javnost potrdila njeno smrt in zapisala, da bo za vedno ostala v njihovih srcih. Schlossbergova je že novembra javno razkrila, da trpi za izjemno agresivno obliko raka, pri čemer so ji zdravniki takrat napovedali manj kot leto dni življenja. Bolezen je napredovala hitreje od pričakovanj, saj je avtorica umrla le približno mesec dni po postavitvi diagnoze. Pokojna novinarka je bila znana predvsem po svojem delu na področju okoljskih vprašanj in podnebnih sprememb, njena smrt pa v ameriških medijih ponovno obuja razprave o tako imenovanem prekletstvu družine Kennedy. Tatiana je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Za seboj je pustila mladega sina, ki ga je imela z možem Georgeom Moranom. Njena zgodnja smrt predstavlja še eno v vrsti tragičnih izgub za eno najvplivnejših političnih dinastij v zgodovini Združenih držav Amerike.

V mehiški zvezni državi Oaxaca je v nedeljo prišlo do tragične nesreče potniškega vlaka na medoceanijski liniji, ki povezuje Tihi ocean z Mehiškim zalivom. Vlak, ki vozi med zveznima državama Oaxaca in Veracruz, je iztiril v bližini kraja Nizanda, pri čemer je po uradnih podatkih življenje izgubilo najmanj 13 oseb. Število poškodovanih je naraslo na 98, od katerih so jih 36 prepeljali v bolnišnično oskrbo, pet oseb pa ostaja v kritičnem stanju. Zvezno tožilstvo je že sprožilo uradno preiskavo o vzrokih nesreče, ki se je zgodila na strateško pomembni železniški povezavi. Intervencijo in nujno pomoč na prizorišču vodi mehiška mornarica, ki upravlja s to železniško linijo. Promet na progi je do preklica ustavljen, medtem ko visoki predstavniki mornarice nudijo podporo družinam žrtev in poškodovanim v tej hudi prometni nesreči.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Združene države Amerike so v Nigeriji izvedle zračne napade na cilje Islamske države (ISIS). Predsednik Trump je ob tem poudaril, da njegova država ne bo dopustila, da bi radikalni islamski terorizem uspel. Napadi so bili izvedeni v času božičnih praznikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Članki poročajo o izraelskem vojaškem posredovanju v Gazi, ki je po podatkih obveščevalnih služb povzročilo pretežno civilne žrtve. Poudarja se, da 2,3 milijona Palestincev v Gazi živi pod izraelsko blokado. Hkrati v ZDA upravljanem koordinacijskem centru potekajo pogovori o povojnem obdobju v Gazi brez prisotnosti Palestincev, kar kaže na nadaljevanje izraelske politike uničevanja enklave.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Poglabljanje odnosov med Indijo in ZDA pod Trumpom 2.0 je presenetljiv zunanjskopolitični izid, ki ga avtor pripisuje Trumpovi želji po kaznovanju Indije, ker se noče podrediti ZDA. Odnosi med Pakistanom in ZDA so se okrepili, kljub težavam pod Trumpom 1.0, in pojavljajo se pogovori o tem, da bi Pakistan ZDA ponudil komercialno pristanišče za ponovno vzpostavitev regionalne prisotnosti, kar bi lahko imelo dvojni vojaški namen.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Rusko zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanje v Nemčijo, pri čemer opozarja na povečano število primerov "nepravičnega nadlegovanja" ruskih državljanov s strani nemških oblasti. Kot razlog navajajo izvajanje sankcij Evropske unije v povezavi z vojno v Ukrajini in poudarjajo, da so Rusi tarča preganjanja in nadlegovanja na podlagi etnične pripadnosti.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uvedlo sankcije proti desetim posameznikom in 20 ameriškim obrambnim podjetjem, vključno s podjetjem Boeing iz St. Louisa, zaradi prodaje orožja Tajvanu. Kitajska je večkrat opozorila Washington, da se "igra z ognjem" s stalnim oboroževanjem in podporo Tajvanu, ki ga Kitajska smatra za svoje ozemlje.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Ameriško južno poveljstvo (Southcom) je sporočilo, da so ameriške sile v ponedeljek, 29. decembra 2025, izvedle vojaški napad na čoln v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana. V operaciji, ki je bila usmerjena proti domnevnim tihotapcem mamil, sta bila ubita dva moška. Ameriška vojska je ob tem objavila videoposnetek napada, ki prikazuje natančen zadetek plovila. To je že drugi tovrstni smrtonosni napad v manj kot tednu dni na istem območju, kar nakazuje na okrepljeno strategijo Združenih držav Amerike pri prestrezanju narkotikov na morju s pomočjo kinetične sile. Plovilo je bilo po navedbah vojaških virov vpleteno v mednarodno trgovino z drogami, napad pa se je odvil v okviru razširjenih operacij za zagotavljanje varnosti v regiji. Identiteti ubitih oseb in točen izvor plovila za zdaj ostajata neznana.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Časnik Wall Street Journal je razkril podrobnosti o incidentu, ki je privedel do trajne prepovedi vstopa Jeffreyja Epsteina v klub Mar-a-Lago, ki je v lasti Donalda Trumpa. Po navedbah nekdanjih zaposlenih je Trump Epsteina izključil leta 2004, potem ko je 18-letna kozmetičarka iz kluba prijavila, da jo je finančnik med obiskom na njegovem domu v Palm Beachu silil v spolne odnose. Upravnik kluba je o obtožbi s faksom obvestil Trumpa, ki se je takoj odločil za prepoved vstopa. Poročilo razkriva, da je klub Mar-a-Lago več let pošiljal mlade zaposlenke iz svojega zdravilišča na Epsteinov dom za različne storitve, pri čemer so se zaposlene med seboj opozarjale na Epsteinovo neprimerno vedenje in razkazovanje. Čeprav so incident prijavili kadrovski službi kluba, o njem takrat niso obvestili policije. Trump je že prej javno navajal, da je Epsteina izključil zaradi njegove nesramnosti do gostov, nove podrobnosti pa razkrivajo globlje ozadje zlorab in neustreznega ravnanja z osebjem.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v nočnem klubu izbruhnil silovit požar, ki so ga po prvih ugotovitvah preiskovalcev povzročila pirotehnična sredstva oziroma t. i. namizni ognjemeti na steklenicah šampanjca. Beatrice Pieu, generalna tožilka kantona Valais, je na tiskovni konferenci v Sionu potrdila, da se je ogenj vnel, ko so se iskrajoče sveče na steklenicah preveč približale stropu objekta. Zaradi hitrega širjenja ognja je prišlo do tragičnih posledic, saj so oblasti do zdaj identificirale 113 od skupno 119 poškodovanih oseb, več ljudi pa še vedno pogrešajo. Preiskava poteka v smeri ugotavljanja odgovornosti za nesrečo, ki je povzročila ogromno gmotno škodo in ogrozila številna življenja. Reševalne ekipe še vedno pregledujejo prizorišče, medtem ko sorodniki pogrešanih v negotovosti čakajo na nove informacije. Ta nesreča znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v zaprtih javnih prostorih, kjer se uporablja pirotehnika, predvsem v luči preteklih naravnih nesreč v regiji, kot so bili uničujoči požari na Cipru in v Grčiji, ki so to poletje že zaznamovali evropsko solidarnost pri spopadanju z ognjenimi zublji.

Najnovejša poročila in izjave biografov osvetljujejo zapleten odnos med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se je Trumpovo posestvo Mar-a-Lago na Floridi izkazalo za ključno lokacijo njunega druženja. Čeprav so Trumpovi sodelavci, vključno z nekdanjim odvetnikom Michaelom Cohenom, trdili, da Trump po letu 2004 z Epsteinom ni imel stikov, nove analize poudarjajo obdobje pred tem letom, ko sta bila tesna zaveznika. Biograf Michael Wolff pojasnjuje, da je do dokončnega razhoda med nekdanjima prijateljema prišlo zaradi neuspelega nepremičninskega posla v Palm Beachu. Po navedbah Wolffa je Trump leta 2004 za hrbtom Epsteina oddal višjo ponudbo za nepremičnino, za katero se je zanimal finančnik, kar je povzročilo nepopravljiv spor. Epstein naj bi za hišo ponudil 36 milijonov dolarjev, Trump pa ga je prehitel s ponudbo v višini 40 milijonov dolarjev. Kljub kasnejšim trditvam o prekinitvi stikov zaradi neprimernih dejanj Epsteina v letovišču, zgodovinski podatki kažejo, da so bili v ozadju predvsem poslovni interesi in osebne zamere. Mar-a-Lago je v tem obdobju služil kot stičišče vplivnežev, kjer je Epstein ohranjal dostop do Trumpovega osebja, kar še vedno sproža številna vprašanja v ameriški javnosti.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto v svoji administraciji imenoval generalmajorja Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo prevzel dolžnosti vodje urada predsednika, kar predstavlja pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinske oblasti sredi trajajočih vojaških operacij. Njegov prehod iz obveščevalnih vrst v ožji krog predsednikovih sodelavcev kaže na krepitev vpliva varnostnih struktur na politično odločanje v Kijevu. Budanov, ki velja za enega najvplivnejših vojaških strategov v državi, je bil v zadnjih letih odgovoren za številne drzne operacije ukrajinskih sil. Njegovo imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo obrambno in diplomatsko strategijo. Na novem položaju bo Budanov nadomestil dosedanjega vodjo urada in postal osrednja figura pri usklajevanju notranje politike ter mednarodnih odnosov Ukrajine v času vojne z Rusko federacijo. Javnost in tuji partnerji pozorno spremljajo to potezo, saj odraža prednostne naloge predsednika Zelenskega pri vodenju države.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropska unija največja ovira za mirovna pogajanja v Ukrajini, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije. Opozoril je tudi, da bodo evropske vojaške sile, nameščene v Ukrajini, legitimen cilj za Rusijo. Izjava je bila objavljena na dan srečanja med Trumpom in Zelenskim.

Ruski nočni napadi na pristanišče v Odesi na jugu Ukrajine so poškodovali ladje, ki plujejo pod zastavama Slovaške in Palau. Ukrajinski podpremier Oleksij Kuleba je sporočil, da gasilci gasijo požare na mestih napadov, ni pa navedel obsega škode.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta se pogovarjala o stanju transatlantskih odnosov in varnosti v regiji, posebej glede vojne v Ukrajini. Po poročanju urada poljskega predsednika sta si voditelja izmenjala tudi božične želje in razpravljala o napredku mirovnih pogajanj.

V nakupovalnem središču Futurum v češkem mestu Hradec Králové je v popoldanskih urah prišlo do krvavega incidenta, v katerem je moški z mačeto oziroma sečnim orodjem napadel dva človeka. Po navedbah policije se je napad zgodil po 17. uri v drugem nadstropju nakupovalnega središča, domnevno v prostorih studia za urejanje nohtov. Napadalec je enemu moškemu zadal hude vbodne rane, medtem ko je bila ženska lažje poškodovana. Policija je nemudoma evakuirala vse obiskovalce in na območje poslala posebno enoto. Čeprav so se sprva pojavile informacije, da je storilec s kraja dogodka pobegnil, je policija kasneje prek družbenega omrežja X sporočila, da so osumljenca uspešno izsledili in prijeli v prostorih bolnišnice. Preiskovalci so pred stavbo središča našli odvržen nož, ki bi lahko bil povezan z napadom. Motiv za dejanje še ni znan, oblasti pa prebivalce pozivajo k upoštevanju navodil varnostnih organov, medtem ko preiskava poteka.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija Tajvan obravnava kot neločljiv del Kitajske in bo v primeru zaostritve podprla Kitajsko v skladu s sporazumom iz leta 2001. Kremelj je ponovil podporo Kitajski v morebitnem konfliktu s Tajvanom.

Grški obrambni minister Nikos Dendias je odgovoril na provokativne izjave turškega obrambnega ministrstva na božični dan in poudaril, da Grčija nikomur ne grozi in ni izrazila revizionističnih stališč. Dendias je s Samosa sporočil, da je Grčija odločena braniti svoje suverene pravice, hkrati pa izžareva sporočilo nacionalne samozavesti.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski je odgovoril Karolu Nawrockemu glede izjav o "obrambi zahodne meje Republike Poljske" in opozoril na pomembnost članstva Nemčije v EU in Natu. Premier Donald Tusk je ob tem napadel predsednika Nawrockega zaradi njegovega govora med proslavo Narodnega dne zmagovite vstaje Velike Poljske, pri čemer je izpostavil razliko med protievropskim blokom in njegovo koalicijo glede vrednot, varnosti in suverenosti, z dilemo Vzhod ali Zahod.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina pridržal 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v imenu skupine Islamska država (IS). Po navedbah tožilstva je ameriški državljan načrtoval masovni pokol z nožem v lokalni trgovini z živili, kjer naj bi izvedel tako imenovano mučeniško operacijo. Preiskovalci so v njegovem domu našli ročno napisan načrt z naslovom »Napad na silvestrovo 2026«, v katerem so bile podrobno opisane njegove namere. Sturdivant je bil pod nadzorom organov pregona približno eno leto, med katerim je na spletu prebiral propagando Islamske države in objavljal videoposnetke na platformi TikTok. Osumljenec je prek spleta komuniciral s tajnim agentom newyorške policije (NYPD), za katerega je verjel, da je član teroristične organizacije. V teh pogovorih je Sturdivant prisegel zvestobo Islamski državi in napovedal skorajšnji džihad. Sturdivant se je prav tako osebno sestal s tajnim agentom FBI, kar je privedlo do njegove aretacije 31. decembra. Na sodišču se je prvič pojavil 2. januarja, kjer so ga uradno obtožili poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji.

Pravni strokovnjaki so opozorili na kritično napako Ministrstva za pravosodje Združenih držav Amerike v primeru Briana Cola mlajšega, ki je obtožen nastavljanja cevnih bomb v Washingtonu pred izgredi 6. januarja 2021. Zaradi kršitve zveznih procesnih pravil bi obtoženec lahko bil izpuščen iz pripora, saj tožilstvo v predpisanem 14-dnevnem roku ni pridobilo ustrezne obtožnice velike porote ali sodne ugotovitve o utemeljenem sumu. Cole je bil v priporu od 4. decembra, vendar tožilci kljub uvodnim zaslišanjem niso sledili strogim rokom za formalno obtožbo. Analitiki opozarjajo, da gre za nenavadno situacijo, kjer so tožilci očitno predvidevali, da bo obtožnica vložena do sredine decembra, vendar se to ni zgodilo. Obramba sedaj trdi, da je nadaljnje zadrževanje Cola protipravno, kar postavlja ministrstvo v neprijeten položaj. Zaplet dodatno obremenjuje pravosodni resor, ki se že sooča z očitki o procesnih nepravilnostih v drugih odmevnih primerih.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Ameriška vojska je izvedla serijo napadov na cilje Islamske države (ISIS) v severozahodni Nigeriji. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi odziv na poboje kristjanov. Afriško poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da so bili napadi izvedeni na zahtevo nigerijskih oblasti in so ubili večje število oboroženih borcev v državi Sokoto. Nigerijsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo sodelovanje z ZDA pri teh operacijah.

Poljska je na božični dan dvignila bojna letala, da bi prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo blizu poljskega zračnega prostora nad Baltskim morjem. Rusko letalo so varno pospremili stran od Poljske. Poleg tega je Poljska poročala, da je čez noč iz Belorusije v državo vstopilo več deset predmetov, pri čemer nekateri uradniki menijo, da gre za namerne provokacije, časovno usklajene s prazničnim obdobjem.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

V Paragvaju so prijeli nekdanjega brazilskega policijskega načelnika Silvineija Vasquesa, ki je pobegnil iz Brazilije po obsodbi zaradi vloge v domnevnem poskusu državnega udara, povezanega z bivšim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Vasquesa so aretirali na mednarodnem letališču Silvio Pettirossi v Asunciónu zaradi "tatvine identitete", saj se je poskušal izogniti mejnim kontrolam s pretvarjanjem, da je paragvajski državljan.

V Hondurasu je bil za predsednika izvoljen konservativni kandidat Nasry Asfura, ki je prejel podporo Donalda Trumpa. Izid volitev je sprožil proteste levičarskih skupin. Asfurajeva zmaga pomeni nadaljevanje desničarske oblasti v državi, potem ko je popularnost prejšnje vlade padla.

Administracija Donalda Trumpa je v dogovoru z otoško državo Palau v Tihem oceanu deportirala 75 zavrnjenih migrantov. Palau bo za prevzem migrantov prejel denarno nadomestilo. Gre za najnovejšo potezo ZDA pri reševanju neželenih priseljencev.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Črnogorska policija je v občini Zeta blizu Podgorice aretirala M. K. (61), ki ga Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov proti vojnim ujetnikom in civilnemu prebivalstvu. Po poročanju RTCG gre za Milorada Kovačevića. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman se je že odzval na aretacijo.