Trump naj bi bil šokiran nad ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco, Lavrov obtožuje, Zelenski zanika.
Objavljeno: 29. 12. 2025 17:05
29. dec 12:41
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.
29. dec 16:32
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je napadla rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti z 91 droni, in napovedal oster odgovor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal obtožbe in jih označil za laž. Rusija sedaj grozi z maščevalnimi udari.
Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.
Kontekst in ozadje
28. dec. 2025
Diplomatski pritiski na Floridi in grožnje z orožjem
Donald Trump in Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi razpravljala o mirovnem načrtu, medtem ko je Putin odkrito zagrozil z uporabo orožja, če Kijev ne sprejme ruskih pogojev. Sergej Lavrov je v tem obdobju prvič omenil, da bi lahko evropski vojak v Ukrajini postal legitimna tarča ruskih sil.
Peturna pogajanja med ameriškimi odposlanci in Putinom v Moskvi niso prinesla preboja, saj je ruski predsednik zavrnil ključne točke Trumpovega načrta in vztrajal pri nadzoru nad Donbasom. Hkrati je Rusija trdila, da so njene sile zavzele strateško pomembna mesta, kot sta Pokrovsk in Kupjansk.
Rusija je izrazila pripravljenost za obnovitev mirovnih pogajanj v Istanbulu, vendar je hkrati obtožila Kijev, da namerno ovira proces. Na bojišču so se ukrajinske sile soočale s težkimi razmerami pri Pokrovsku, kjer so strokovnjaki opozarjali na nevarnost obkolitve.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini in zaostrovanje ruske retorike neposredno vplivata na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Morebitna sprememba ruskih pogajalskih izhodišč v smeri večje agresivnosti ali nepopustljivosti zmanjšuje možnosti za hitro končanje konflikta, kar ima dolgoročne posledice za energetsko stabilnost in gospodarsko varnost celotne Evropske unije.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja diplomatske premike med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči Trumpove administracije, saj ti določajo prihodnjo vlogo evropskih zaveznic v regiji in morebitne nove pritiske na slovensko zunanjo politiko.
Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatske rešitve za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija išče 'končno rešitev' ukrajinskega konflikta, namesto začasne prekinitve ognja, ki bi Kijevu omogočila obnovitev svojih sil.
Številna ruska letališča so bila prisiljena omejiti svoje delovanje zaradi ukrajinskih napadov z droni. Rusija poroča, da je sestrelila več deset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Ukrajina pa poroča, da so ruske rakete, droni in bombe ubili najmanj dva civilista. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo na zasedanju ZN pozval k večji podpori.
Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Kirgizistanu predstavil svoja stališča o mirni rešitvi konflikta v Ukrajini in dejal, da je Rusija pripravljena boriti se do zadnjega Ukrajinca, če bo to potrebno. V Moskvi je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána, s katerim sta razpravljala o možnostih za mirovna pogajanja, vključno s srečanjem s Trumpom v Budimpešti. Ukrajinska vojska je medtem napadla rafinerijo v ruski Saratovski regiji, ruska zračna obramba pa je sestrelila več ukrajinskih dronov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da so ruske sile osvobodile Pokrovsk, ki ga je označil za pomembno utrdbo ukrajinskih sil, ter Volchansk in Kupyansk. Ukrajina naj bi medtem zadela naftovod Družba v ruski Tambovski oblasti. V ruskem napadu z droni na Ternivko v Dnjepropetrovski oblasti so umrli dve osebi, tri pa so bile ranjene.
Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.
Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.
Dogajanje v Ukrajini in zaostrovanje ruske retorike neposredno vplivata na evropsko varnostno arhitekturo, katere del je tudi Slovenija. Morebitna sprememba ruskih pogajalskih izhodišč v smeri večje agresivnosti ali nepopustljivosti zmanjšuje možnosti za hitro končanje konflikta, kar ima dolgoročne posledice za energetsko stabilnost in gospodarsko varnost celotne Evropske unije.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja diplomatske premike med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči Trumpove administracije, saj ti določajo prihodnjo vlogo evropskih zaveznic v regiji in morebitne nove pritiske na slovensko zunanjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.