Trump razpravljal o vojaških možnostih proti Iranu in izrazil podporo Venezueli kljub napadu

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Ameriški preiskovalni urad FBI je po skoraj petih letih aretiral Briana Cola mlajšega, ki je osumljen podstavljanja cevi z eksplozivom pred sedežema obeh glavnih političnih strank v Washingtonu na predvečer vdora v Kapitol. Kljub resnosti obtožb pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi se osumljenec lahko izognil zaporni kazni zaradi ohlapno napisane splošne pomilostitve, ki jo je predsednik Donald Trump izdal ob nastopu svojega mandata leta 2025. Pomilostitev namreč vključuje vse posameznike, obsojene kaznivih dejanj, povezanih z dogodki 6. januarja 2021. Istočasno raziskave javnega mnenja med tistimi volivci, ki so leta 2024 podprli Trumpa, kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo. Številni nihajni volivci, predvsem v zveznih državah, kot je Severna Karolina, izražajo obžalovanje zaradi svoje odločitve. Kot razloge navajajo uresničevanje opozoril svojih nasprotnikov in gospodarske težave, saj naj bi ameriška gospodinjstva zaradi trenutne politike izgubila precejšen del svojega premoženja. Kritiki opozarjajo, da so Trumpove poteze, vključno s spornimi pomilostitvami in gospodarskimi ukrepi, povzročile globok razkol v ameriški družbi. Medtem ko administracija vztraja pri svoji poti, se zdi, da se podpora med ključnimi skupinami volivcev krha, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega političnega prostora.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.