Pojavili so se načrti za prihodnjo upravo Gaze pod vodstvom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki vključujejo milijarderje, sioniste in uradnika ZN. V New Yorku je Zohran Mamdani, kandidat demokratske stranke za župana, obtožil Izrael za "genocid" nad Palestinci pred obletnico napada na Izrael 7. oktobra. Medtem so izraelske oblasti izpustile poljske državljane iz zapora, potem ko so jih večkrat obtožile povezav s Hamasom.

Na Waldai-konferenci v Sočiju je ruski predsednik Vladimir Putin nakazal možnost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini, hkrati pa opozoril Zahod pred eskalacijo konflikta in potjo, ki vodi v obsežne vojaške spopade. Putin je pozval Zahod, naj se sooči z resničnimi problemi in poudaril potrebo po "renesansi diplomatske umetnosti". Waldai-forum poteka od leta 2004.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Visoki predstavnik Hamasa je izrazil željo po sklenitvi dogovora o končanju vojne in takojšnji izmenjavi zapornikov. Izrael in Hamas naj bi se v Kairu udeležila pogovorov o izpustitvi talcev, kar je del načrta, ki ga podpira Trump. WSJ poroča o diplomatskih prizadevanjih ZDA in arabskih držav za dosego dogovora o Gazi, vključno z izraelskim napadom na Katar, pogajanji z Netanjahujem in Hamasom ter ključnimi točkami mirovnega načrta.

Donald Trump je opozoril Hamas, da mu grozi popolno uničenje, če se ne bo odpovedal oblasti v Gazi. Hkrati naj bi kritiziral Netanjahuja zaradi njegove negativnosti v telefonskem pogovoru. Hamas je zanikal Netanjahujeve trditve o umiritvi razmer v Gazi. Govori se o Trumpovem načrtu, ki ga je Hamas sprejel, vendar se ne bo razorožil. Rubio meni, da brez izpustitve vseh talcev ne bo miru in ne bo državnosti.

Švedskega zdravnika, Menafa Al-Basrija, so aretirali, ko je poskušal dostaviti pomoč v Gazo. Aretirala ga je izraelska vojska skupaj s približno 500 drugimi udeleženci konvoja, med katerimi je bilo 15 Švedov. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal diplomatske ukrepe proti Izraelu, vključno z izgonom vseh izraelskih diplomatov in prekinitvijo sporazuma o prosti trgovini, po aretaciji dveh kolumbijskih državljanov na omenjenem flotiljnem konvoju.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, je zahtevala takojšnjo izpustitev in repatriacijo šestih mehiških državljanov, ki so bili aretirani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči Palestincem v Gazi. Sheinbaum je poudarila, da Mehičani niso storili nobenega zločina in da bi jih morali nemudoma vrniti v domovino.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sprejel Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, medtem ko Hamas, ki ni sodeloval pri njegovi pripravi, načrt preučuje. Nekateri menijo, da načrt daje Izraelu proste roke pri odločanju o njegovi izvedbi. Palestinska usoda je odvisna od Hamasa.

Na srečanju so se svetovni voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in albanskim premierjem Edijem Ramo, posmehovali Donaldu Trumpu zaradi njegovih hvalisanj o končanju vojne med njihovimi državami. Medtem je Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, na družbenih omrežjih izzival Trumpa in izjavil, da Rusija ne potrebuje vojne, Evropa pa je ne more izvesti.

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

V Parizu je umrl južnoafriški diplomat, ki je padel iz 22. nadstropja hotela. Francoska policija preiskuje smrt Emmanuela Nkosinathija Mthethwe, južnoafriškega veleposlanika, in ni izključila možnosti tujega vpliva, čeprav zaenkrat kaže na samomor. Južnoafriško veleposlaništvo se na vprašanja ni odzvalo.

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval islamistično organizacijo Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev v Gazi. Obenem je Trump v Združenih narodih izjavil, da bi bilo priznanje palestinske države nagrada za teroristično skupino Hamas. Ponovil je svojo zahtevo po izpustitvi vseh talcev.

Donald Trump se je ob vrnitvi na diplomatski oder lotil Združenih narodov in jih ostro kritiziral, hkrati pa izrekel pohvale nemškemu kanclerju. Medtem naj bi si ZDA prizadevale za spremembo režima v Venezueli, kar naj bi bil pravi cilj vojaškega krepitve v Karibih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Razkriti so bili elektronski sporočili, ki kažejo, da sta bila Jeffrey Epstein in Ghislaine Maxwell tesneje povezana, kot sta javno priznala. Medtem je tožba Donalda Trumpa v zvezi z Epsteinom doživela pomemben udarec po objavi poročila Wall Street Journala o njegovem odnosu z obsojenim spolnim prestopnikom.

Članki obravnavajo različne vidike trenutnih odnosov z Rusijo. Prvi, objavljen na thecritic.co.uk, poziva k mirnosti in odločnosti namesto histerije glede morebitnih ruskih provokacij. Drugi članek, objavljen na revolver.news, poroča o pritisku Donalda Trumpa na Vladimirja Putina. Članki tako predstavljajo različne perspektive glede Rusije, od umirjanja strasti do poudarjanja vpliva ZDA.

Košarkarska zvezda LeBron James je s svojim obiskom Kitajske po letu 2019 in pisanjem članka v kitajskem državnem časopisu People’s Daily poskušal zmanjšati napetosti med ZDA in Kitajsko. V članku je poudaril, da je košarka most, ki povezuje ljudi, kljub trgovinskim sporom in napetostim med državama.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 80. obletnici zmage v kitajski ljudski vojni proti odporu dejal, da se človeštvo ponovno sooča s ključnimi odločitvami med mirom in vojno. Medtem pa naj bi Trumpova administracija zasebno priznala poraz glede obljube o končanju rusko-ukrajinske vojne, kljub javnemu slavljenju srečanja s Putinom.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je pripravljen prevzeti »škodo« za mednarodni ugled Izraela, da bi dosegel zmago v vojni v Gazi. Izrael trdi, da bo priznanje palestinske države destabiliziralo regijo in da bo to spodbudilo Tel Aviv k enostranskim ukrepom.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom, ki je odvrgel vrečko, napolnjeno z barvo. To je že več kot eno leto, da so rusko veleposlaništvo in trgovsko predstavništvo v Stockholmu tarča takšnih napadov. Moskva očita Stockholmu kršenje Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

Predsednik Palestinske uprave Mahmud Abas se verjetno ne bo mogel obrniti na Generalno skupščino Združenih narodov, ker mu ZDA zavračajo izdajo vizuma. Položaj Palestine ogroža tudi stališče Marca Rubia, ki je Izraelu nakazal zeleno luč za priključitev dela Zahodnega brega. Hkrati pa nastop Joramma Hazonija, bivšega pisca govorov za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, razkriva globok vpliv Izraela na ameriško politiko, še posebej na gibanje America First.

Slovaški premier Robert Fico se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je pohvalil Slovaško zaradi zvestega prijateljstva s Kitajsko in izrazil upanje v nadaljnjo podporo Bratislave pri razvoju odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Xi Jinping je med obiskom v Evropi napovedal tudi obisk Slovaške.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je začel svoj prvi uradni obisk v ZDA, kar je pritegnilo pozornost ameriških medijev, kot je Fox News, ki poročajo o načrtih Bele hiše. V Bolgariji je obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zasenčila afera z GPS sistemom letala. V ZDA pa je Ron Paul kritiziral ameriško vojaško politiko in idejo o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno".

Visoki uradnik Trumpove administracije je obtožil sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem za »nerodno« napako, ki je povzročila nenamerno »diplomatsko žalitev«. Medtem je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da predsednik Donald Trump ne more uporabiti zakona iz 18. stoletja za pospešitev deportacij ljudi, ki jih njegova administracija obtožuje članstva v venezuelski tolpi.

Visoki iranski uradnik Ali Larijani je izjavil, da je dogovor z ZDA še vedno mogoč, vendar mora Washington opustiti zahteve glede omejitve iranskega raketnega programa. Pogovori med ZDA in Iranom so se prekinili junija. Medtem se pojavljajo analize o morebitnih prihodnjih spopadih med Izraelom in Iranom, zlasti po izraelskem napadu na Iran 13. junija. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian poudarja, da lahko jedrsko vprašanje reši le diplomatska rešitev, in poziva k aktivnejši vlogi organizacije SCO pri izgradnji miru.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.

Zbigniew Bogucki je pojasnil, da med obiskom predsednika Karola Nawrockega v ZDA ne bo prisoten nihče z zunanjega ministrstva (MSZ), saj vlada nima odnosov z ZDA. Donald Tusk je izjavil, da je predsedniku Nawrockemu posredoval potrditev, da priporočila vlade za njegov obisk v ZDA ostajajo v veljavi in da predsednik ve, kaj Poljska pričakuje od tega obiska.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da je očitno, da do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim ne bo prišlo. Bela hiša pa je sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump ni bil presenečen nad ruskimi napadi na Kijev.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom o končanju jedrskega programa.

Ameriški veleposlanik v Parizu, Charles Kushner, se ni odzval na poziv francoskega zunanjega ministrstva, ki ga je vpoklicalo zaradi pisma predsedniku Macronu, v katerem je Francijo obtožil popuščanja antisemitizmu. Namesto njega se je pojavil njegov namestnik. Francosko zunanje ministrstvo je izrazilo nezadovoljstvo nad Kushnerjevimi kritikami.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Iran se je dogovoril z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v prihodnjem tednu nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov je preprečiti ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je o tem po telefonu pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi.

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Ruski ambasador na Poljskem, Sergej Andriejew, je končal svojo diplomatsko misijo. V Varšavi je potekala slovesnost v Nunciaturi Apostolske. Nadškof je Andriejewu izročil darilo ob slovesu. Andriejew je bil ambasador na Poljskem od leta 2014, pred tem pa je opravljal različne funkcije na ruskem veleposlaništvu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ostro kritiziral njegovo namero, da bi Francija priznala palestinsko državo, in ga obtožil "podžiganja antisemitskega ognja". Elizejska palača je na Netanjahujeve obtožbe odgovorila z besedami, da so "napačne, nizkotne in ne bodo ostale brez odgovora". Palestinske oblasti so Netanjahujev napad označile za neupravičenega in sovražnega miru.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je po zaključku pogovorov v Washingtonu izrazil zadovoljstvo, vendar opozoril, da bodo naslednji koraki bolj zapleteni. Na družbenem omrežju X je poudaril, da je treba povečati pritisk na Rusijo in se izogibati enostranskim teritorialnim odstopom.