Na Japonskem se po odstopu premierja za vodenje države poteguje Sanae Takaichi, ki predlaga koalicijo s konservativno stranko in ekstremno desnico. V Franciji pa politični voditelji izražajo zaskrbljenost zaradi približevanja med centrističnim blokom in Nacionalnim zborom.

Švedskega zdravnika, Menafa Al-Basrija, so aretirali, ko je poskušal dostaviti pomoč v Gazo. Aretirala ga je izraelska vojska skupaj s približno 500 drugimi udeleženci konvoja, med katerimi je bilo 15 Švedov. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal diplomatske ukrepe proti Izraelu, vključno z izgonom vseh izraelskih diplomatov in prekinitvijo sporazuma o prosti trgovini, po aretaciji dveh kolumbijskih državljanov na omenjenem flotiljnem konvoju.

Po poročilih neodvisnih medijev, vključno s spletno stranjo The Canary, je Izrael 2. oktobra 'nezakonito ugrabil' aktiviste flotilje, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg. To je privedlo do poziva Daniela Lewkovitza, 'voditelja' avstralske televizije Newsmax, ki je nakazal, da bi morali Thunbergovo mučiti. Breitbart pa poroča, da flotila, ki jo je vodila Greta Thunberg, ni vsebovala humanitarne pomoči, kot so trdili aktivisti.

Izraelske sile so prestregle humanitarno flotiljo v mednarodnih vodah in pridržale več sto aktivistov iz več kot 40 držav, vključno z državljani ZDA. Irski Taoiseach je izjavil, da bi prestrezanje flotilje v mednarodnih vodah, medtem ko je bila na poti v Gazo, pomenilo kršitev mednarodnega pomorskega prava.

Izrael naj bi plačeval ameriškim vplivnežem na družbenih omrežjih do 7.000 dolarjev na objavo, da bi izboljšal svojo podobo in prikril dogajanje v Gazi, vključno z obtožbami o genocidu in stradanjem prebivalstva. Poleg tega naj bi Izrael v ZDA vodil propagandno vojno, ki vključuje tudi poskuse nakupa družbenega omrežja TikTok.

Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odgovoril na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o Rusiji kot 'tigru iz papirja', pri čemer je omenil NATO kot takega. Hkrati je Putin Zahod pozval k umiritvi in mirnemu spancu, ob tem pa opozoril, da bi dobava raket Tomahawk pomenila nevarno stopnjevanje. Medtem je poljski premier Donald Tusk izjavil, da so Rusi bolj odločeni v boju in pripravljeni na žrtvovanje v primerjavi z evropskimi podporniki Ukrajine.

Po poročilih La Izquierda Diario, so napadi izraelske države na Flotiljo Global Sumud sprožili mednarodno ogorčenje, kar je povzročilo pohode in stavke po vsem svetu v podporo palestinskemu ljudstvu. ChatPTS ponuja najnovejše informacije o tem dogajanju. El Salto Diario poroča o pomembnosti popularnega odpora proti ekipi Israel-Premier Tech kot izrazu novega internacionalizma v evropskem emancipatornem prostoru.

Več kot 250 nizozemskih in belgijskih organizacij ter 750 umetnikov je napovedalo kulturni bojkot Izraela. Med belgijskimi ustanovami, ki so podpisale odprto pismo, so Beursschouwburg, KVS in Kaaitheater iz Bruslja. Pobuda je usmerjena proti izraelski politiki.

Madžarski strokovnjak Mihaly Rosonczy-Kovacs je v intervjuju za tednik "Mandiner" izpostavil podobnosti med poljskim predsednikom Inštituta za narodni spomin Karolom Nawrockim in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Ocenil je, da oba v zunanji politiki sledita nacionalnim interesom in sta zadržana do Ukrajine. Prav tako sta oba izključila možnost pošiljanja vojakov v Ukrajino.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah zasegla več kot 40 ladij flotilje Global Sumud, ki so prevažale humanitarno pomoč v Gazo, in jih prisilila v pristanek v Ašdodu. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. V Argentini so organizacije zahtevale izpust več kot 400 aktivistov. V Italiji je potekala splošna stavka v podporo Palestini, sindikati pa napovedujejo nadaljnje akcije proti dobavi orožja Izraelu. V izraelskih bombnih napadih na Gazo je umrlo 20 ljudi. Mahmud Abbas je poudaril, da suverenost nad območjem Gaze pripada Palestini in pozval mednarodno skupnost, naj prisili Izrael k ustavitvi enostranskih ukrepov.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, je zahtevala takojšnjo izpustitev in repatriacijo šestih mehiških državljanov, ki so bili aretirani s strani Izraela med poskusom dostave pomoči Palestincem v Gazi. Sheinbaum je poudarila, da Mehičani niso storili nobenega zločina in da bi jih morali nemudoma vrniti v domovino.

Elizabeth Stein, žrtev spolne zlorabe Jeffreyja Epsteina, je izrazila zaskrbljenost glede možne odločitve Vrhovnega sodišča v zvezi s pritožbo Ghislaine Maxwell za razveljavitev njene 20-letne zaporne kazni zaradi spolnega zločina. Medtem so v Severni Koreji oblastem ukazali, naj identificirajo ženske z 'nesocialističnimi' in 'buržoaznimi' prsnimi vsadki, kar vključuje preverjanje s strani tajnih agentov.

Andrej Babiš in Petr Fiala sta se po soočenju na televiziji Prima znova srečala v predvolilni debati na televiziji Nova. Babiš je Fiali podaril odznako s češko zastavo. Med debato sta se Babiš in Fiala večkrat sprla, pri čemer je Babiš dejal, da je Fialova vlada "totalno spodletela", Fiala pa je opozoril na Babiševa podjetja.

Ukrajina se nahaja v središču treh prepletenih trikotnikov, katerih cilj je omejiti Rusijo, kot poroča uncutnews.ch. Ti trikotniki vključujejo Lublinski trikotnik (Ukrajina, Poljska in Litva), de facto zavezništvo med Ukrajino, Poljsko in Združenim kraljestvom ter Odeski trikotnik z Romunijo in Moldavijo. Poleg tega europesays.com poroča o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, dve leti po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Izrael naj bi dovolil le 10 % potrebne pomoči v Gazo, kar je po navedbah vlade v Gazi povzročilo stradanje prebivalstva. V septembru 2025 naj bi v Gazo prišlo le 1.824 tovornjakov s pomočjo, medtem ko bi jih bilo potrebnih približno 18.000 za zadovoljitev humanitarnih potreb 2,4 milijona prebivalcev. Poleg tega naj bi Izrael ugrabil tudi flotiljo, ki je plula proti Gazi.

Demokratska kongresnica je izzvala predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona glede duševnega zdravja Donalda Trumpa. Hkrati se krepijo mednarodna prizadevanja za obrambo demokracije pred vzponom avtoritarnih voditeljev, kot je Trump, ki po mnenju nekaterih ogrožajo demokratične vrednote in stabilnost. Poudarja se pomen aktivnega zavzemanja za demokracijo in preprečevanja jemanja njenih temeljev za samoumevne.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sprejel Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, medtem ko Hamas, ki ni sodeloval pri njegovi pripravi, načrt preučuje. Nekateri menijo, da načrt daje Izraelu proste roke pri odločanju o njegovi izvedbi. Palestinska usoda je odvisna od Hamasa.

Madžarski premier Viktor Orban je v Kopenhagnu izjavil, da se je Evropska unija odločila za vojno, kar po njegovem mnenju škoduje tako Madžarski kot celotni EU. Na te izjave se je odzval romunski analitik Cătălin Pena, ki meni, da je Romunija, če so Orbanove trditve resnične, v najbolj toksični zvezi v njeni zgodovini. Na Madžarskem naj bi se začelo zbiranje podpisov proti vojnim načrtom EU.

Na srečanju so se svetovni voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in albanskim premierjem Edijem Ramo, posmehovali Donaldu Trumpu zaradi njegovih hvalisanj o končanju vojne med njihovimi državami. Medtem je Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, na družbenih omrežjih izzival Trumpa in izjavil, da Rusija ne potrebuje vojne, Evropa pa je ne more izvesti.

V Italiji so sindikati pozvali k splošni stavki zaradi izraelskega napada na humanitarno Flotiljo Sumud, ki je bila namenjena Gazi. Italijanska vlada in mornarica sta opustili konvoj, kar je sprožilo proteste po vsej Italiji. Medtem v Nemčiji poročajo o razbitju Hamasove teroristične zarote, katere cilj naj bi bili judovski objekti. Tri osumljence so aretirali zaradi domnevnega nabavljanja orožja za atentate. V članku na idcommunism.com pa se pojavlja vprašanje, kje sta Kitajska in Rusija, ko Palestina potrebuje pomoč, pri čemer avtor kritizira njuno vlogo v konfliktu.

Po poročanju 20 Minuten je Greta Thunberg in njeni prijatelji so varni in zdravi. Medtem pa kaosenlared.net poudarja solidarnost z Gazo, izpostavljajoč globalni konflikt, ki vključuje Izrael in Palestino.

Izraelske sile so ustavile floto ladij, ki so poskušale dostaviti humanitarno pomoč v Gazo. Med pridržanimi je srbski študent Ognjen Marković in poljski poslanec Franciszek Sterczewski. Poljsko zunanje ministrstvo se je odzvalo na posnetek poslanca, ki trdi, da so ga ugrabile izraelske okupacijske sile. Aktivisti so poročali o približevanju več kot 20 izraelskih plovil. Italijanski mediji poročajo, da so aktiviste ustavili in jih bodo vrnili domov, morda zaradi prizadevanj italijanske vlade.

Po svetu so potekale solidarnostne akcije s Palestino in flotiljo, medtem ko je izraelski minister za nacionalno varnost opozoril na posledice za aktiviste. Razkrito je bilo tudi, da Izrael ustvarja kolonijo na Cipru, natančneje na grškem delu otoka.

Grška stranka SYRIZA poziva k zagotovitvi varne poti za mednarodno flotiljo solidarnosti, ki pluje proti Gazi. Hkrati je občina Atene izraelskemu novinarju Gideonu Levyju, znanemu po svoji kritični drži do izraelske politike, podelila nagrado za demokracijo. SYRIZA je kritizirala tudi stališče grške vlade glede ravnanja z Izraelom, medtem ko so bila v članku Parapolitika.gr izpostavljena zakulisna dogajanja v grški politiki.

Članki poročajo o načrtih Tonyja Blaira za prevzem vodilne vloge pri upravljanju Gaze po humanitarni katastrofi. Predlog je naletel na ostre kritike, med drugim tudi s strani Janisa Varufakisa, ki Blaira označuje za vojnega zločinca. Poudarjene so povezave med Blairjevim načrtom in neo-reakcionarnimi idejami Curtisa Yarvina, kar vzbuja skrbi glede prihodnje 'tehno-imperialne' uprave v Gazi. Razpravlja se o tem, ali bo Donald Trump predsedoval odboru za mir, ki naj bi ga vodil Blair.

Članek na socialistproject.ca izpostavlja, da nekatere zahodne države priznavajo Palestino, medtem ko thecanary.co poroča o izraelskem rekrutiranju palestinskih družin v oborožene tolpe pod grožnjo letalskih napadov. Poleg tega naturalnews.com poroča, da je izraelski parlament sprejel predlog zakona, ki dovoljuje smrtno kazen za palestinske zapornike. Contralinea.com.mx poudarja odpor palestinskega ljudstva kljub razmeram lakote in genocida, s podatki Združenih narodov o več kot 65.000 smrtih in deset tisočih razseljenih.

V Gazi je bilo po poročilih ubitih 73 ljudi samo v enem dnevu, napadi pa se nadaljujejo. Izrael je prestregel ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo. Hamas naj bi preučeval mirovni načrt.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da Venezuela ne bo nikoli postala dvorišče nobenega imperija. Medtem pa se v Združenih državah Amerike povečuje pritisk na vojaške udare v Venezueli z namenom odstranitve Madura s položaja. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje proti Venezueli po napadih na domnevne tihotapske ladje z drogami.

Leta 2018 je ameriški predsednik Donald Trump v govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov opozoril Nemčijo glede njene odvisnosti od Rusije zaradi plinovoda Severni tok 2. Hkrati je Trump podnebne spremembe označil za prevaro, kar je sprožilo ogorčenje in zaskrbljenost glede prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Izraelska mornarica je prestregla več ladij flotilje Global Sumud, ki se je približevala Gazi. Po besedah Raphaëlle Maison, profesorice na Univerzi v Saclayu, ta akcija predstavlja kršitev mednarodnega prava. Med prestrezanjem so izraelski komandosi uporabili visoko tlačne vodne topove in močne reflektorje proti posadki ladje Mango.

Članki obravnavajo različne mednarodne teme. Eden izpostavlja morebitne negativne posledice ukrajinske politike Volodimirja Zelenskega za Moldavijo. Drugi razpravlja o možnosti vstopa Palestine v BRICS, pri čemer naj bi Kitajska že izrazila podporo. Tretji razmišlja o pomenu solidarnosti s Palestinci. Četrti poroča o stališčih Benjamina Netanjahuja glede Izraela in Gaze. Zadnji pa navaja, da je Guardian razkril laži Donalda Trumpa, medtem ko Izrael oborožuje ostrostrelce.

ZDA in Izrael imata zapleten odnos z Iranom. ZDA naj bi v preteklosti Iranu dobavile visoko obogateni uran. Izrael je nedavno izvedel napade na iranska jedrska mesta, kar je povečalo regionalne napetosti. Napadi so bili usmerjeni na obrate za bogatenje urana, pri čemer je razlika med uranom-235 in uranom-238 ključna za razumevanje jedrskih reakcij in procesov bogatenja. Iran naj bi po navedbah Izraela bogatil uran do 60 %, kar je blizu stopnji, potrebni za izdelavo orožja.

Po poročanju Consortium News, izraelski premier Benjamin Netanyahu s podporo ZDA nadaljuje s poskusom širitve izraelskega ozemlja. Hkrati pa je misija Globalne flotile Summud, ki se približuje Gazi, v kritičnem trenutku, saj ji grozi neposreden vojaški napad. Revolution Permanente poroča o prenosu v živo iz ladij flotile.

Madžarski premier Viktor Orban je v pismu Donaldu Tusku kritiziral njegovo stališče glede vojne v Ukrajini. Orban je dejal, da Tusk s svojimi izjavami ogroža življenja milijonov Evropejcev in da Madžarska ne želi biti del vojne z Rusijo. Tusk je pred tem izjavil, da je vojna v Ukrajini del "grozljivega političnega projekta".

Donald Trump je leta 2025 napovedal dosego zgodovinskega dogovora v zvezi z Bližnjevzhodnim konfliktom. Kljub temu pa so Netanjahujevi zadržki nakazali, da bo pot do dejanske rešitve še dolga in zapletena. Članek poroča o tem dogovoru in izpostavlja izzive, ki jih prinašajo pomisleki enega od ključnih akterjev.

V Parizu je umrl južnoafriški diplomat, ki je padel iz 22. nadstropja hotela. Francoska policija preiskuje smrt Emmanuela Nkosinathija Mthethwe, južnoafriškega veleposlanika, in ni izključila možnosti tujega vpliva, čeprav zaenkrat kaže na samomor. Južnoafriško veleposlaništvo se na vprašanja ni odzvalo.

Članki poročajo o različnih vidikih izraelsko-palestinskega konflikta. Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki aretirali palestinske otroke, kar je dokumentirano v videoposnetku. Obravnavana je tudi palestinska umetnost kot oblika odpora, vključno s pesmijo "Mister Dell" in kufijo. Poleg tega palestinski zdravnik Ali Tahrawi poroča o grozotah izraelskega genocida in napadih na zdravstvene delavce.

Rusko zunanje ministrstvo je češko prepoved vstopa za imetnike ruskih diplomatskih potnih listov označilo za 'nor ukrep'. Poleg tega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da so bile nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, na katerih je zmagala proevropska stranka PAS, lažne.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

Združene države so izgnale približno 100 Irancev nazaj v Iran, poroča The New York Times, ki se sklicuje na visoke iranske uradnike, vpletene v pogajanja, in ameriškega uradnika, ki je seznanjen z načrti. Iranski uradniki so dejali, da je letalo, ki ga je najela ameriška vlada, poletelo proti Iranu.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je predlagal ustanovitev "odbora milijarderjev", ki bi vodil Gazo po izraelski vojni. Hkrati je pohvalil načrt nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta kot "pogumen in inteligenten".

Jian G., nekdanji sodelavec nemškega poslanca AfD Maximiliana Kraha, je bil obsojen na štiri leta in devet mesecev zapora zaradi vohunjenja za Kitajsko. Višje deželno sodišče v Dresdnu je ugotovilo, da je G. kitajski obveščevalni službi posredoval občutljive informacije. Pred tem je bil G. tudi informator saškega urada za zaščito ustave.

Ekipa Donalda Trumpa je pripravila 20-točkovni načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki naj bi ga podprle vse muslimanske in arabske države. Načrt vključuje tudi ideje za obnovo območja, od »Riviera Bližnjega vzhoda« do »Marshallovega načrta«.

Friedrich Merz, nemški kancler, je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar tudi ne v stanju miru. Ponovno je podprl idejo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini in poudaril, da je cilj Moskve spodkopati enotnost Evropske unije.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je opravičil Katarju za izraelski napad v Dohi med telefonskim pogovorom. Sočasno je v Washington prispela visoka katarska delegacija, ki nadaljuje pogajanja o izpustitvi talcev.

Palestinci preko platforme Substack delijo svoje izkušnje in opozarjajo na dogajanje, ki ga označujejo za genocid. Medtem pa je Rachel Reeves na konferenci Laburistov prejela stoječe ovacije, ko je zavrnila protest proti genocidu v Palestini, s čimer je izzvala kritike zaradi njene naklonjenosti Izraelu.

John Oliver je v svoji oddaji na HBO pol ure kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Medtem je Slovenija uvedla prepoved potovanja za Netanjahuja, kot prva država EU, zaradi nedavnih pravnih in diplomatskih pritiskov, ki so povezani z nalogom za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

V Berlinu je v soboto potekala velika demonstracija proti izraelski ofenzivi v Gazi, na kateri je po navedbah organizatorjev sodelovalo med 60.000 in 100.000 ljudi. Organizatorji so napovedali nadaljevanje protestov, dokler bo to potrebno. Protestniki so obsodili izraelsko vojno in pozvali k prenehanju nasilja nad palestinskim prebivalstvom ter opozarjali na dvojna merila pri obravnavanju vojnih zločinov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu naj bi se izognil aretaciji zaradi vojnih zločinov, tako da je njegova uradna letala Wing of Zion spremenila običajno pot leta v ZDA. Pred srečanjem z Netanyahuem je predsednik Donald Trump objavil optimistično napoved o dogovoru za prekinitev ognja v Gazi in omenil 'načrt v 21 točkah'.

San Marino je uradno priznalo neodvisnost Palestine, s čimer se je pridružilo državam, kot sta Velika Britanija in Francija, ki so že sprejele podobno stališče. Luca Beccari, predstavnik zunanjega ministrstva San Marina, je izrazil uradno stališče države.

Članek na nemški spletni strani nachdenkseiten.de opozarja, da je zahodna intervencija v ruski državljanski vojni večinoma pozabljena, pri čemer se večina ljudi spominja le še Hitlerja ali Napoleona. Članek na transition-news.org pa se osredotoča na Republiko Moldavijo, kjer se odvija geopolitični boj med pro-zahodnimi in pro-ruskimi silami. Volitve 28. septembra predstavljajo preizkus moči vplivov, ki segajo preko meja države.

V Genovi so pristaniški delavci blokirali ladjo družbe ZIM, ki je prevažala deset zabojnikov eksploziva, namenjenih v Izrael. Medtem pa gibanje Thousand Madleens to Gaza načrtuje izplutje flote okoli desetih ladij s 70 aktivisti, vključno z okoljevarstveniki, z namenom prebiti izraelsko blokado Gaze.

Finančni analitik Martin Armstrong svari, da bi nas politika Donalda Trumpa lahko vodila v tretjo svetovno vojno. Medtem se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sestal s sirskim voditeljem Ahmedom al-Sharaajem, da bi obnovila diplomatske vezi med državama. Madžarski premier Viktor Orbán pa je zavrnil pozive Donalda Trumpa k opustitvi ruskega plina, poudaril pa je, da Madžarska ne bo opustila dobave ruskega plina in nafte.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države. Državljani so izbirali med nadaljevanjem poti proti Evropski uniji in ponovno približevanje Rusiji. Volitve so bile zaznamovane s poročili o ruskem vmešavanju.

Leandro Morgenfeld, zgodovinar in raziskovalec CONICET, opozarja na potencialno pred-državljansko stanje v Združenih državah Amerike, medtem ko analizira odnose Javierja Mileija s Trumpom in IMF. James M. Dorsey poroča o pripravah na srečanje med premierjem Netanyahuja in predsednikom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o ključnih strategijah.

V Italiji se širijo protesti proti domnevnemu genocidu v Gazi. Mobilizacija, ki jo je sprožila zveza Usb, se nadaljuje na več lokacijah, vključno z Rimom in Milanom, kjer so se protesti začeli že v petek. Poleg tega so danes protesti potekali tudi v Firencah, v Torinu pa je prišlo do spopadov s policijo.

Romunski portal ActiveNews.ro je poročal, da je Hamas sprejel Trumpov načrt za izpustitev izraelskih talcev v zameno za umik izraelske vojske iz Gaze. Vendar pa je Hamas te navedbe zanikal, poroča norveški portal document.no, s čimer je ovrgel poročilo izraelskega časnika Haaretz, ki je trdil, da je Hamas privolil v načrt.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Sirijski sodnik je izdal nalog za aretacijo v odsotnosti za nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi dogodkov v Derai leta 2011. Sirske oblasti so obtožile Asada umorov in mučenj, po poročanju romunskega portala G4Media pa naj bi Asad pobegnil v Rusijo. Interpol naj bi razpisal mednarodno tiralico za njim.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Microsoft, naj odpusti Liso Monaco, predsednico za globalne zadeve, ker naj bi ogrožala nacionalno varnost ZDA. Medtem je ameriški State Department sporočil, da bo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru razveljavil vizum, ker naj bi spodbujal ameriške vojake v New Yorku k neupoštevanju ukazov in nasilju.

Po poročanju friatider.se naj bi Hamas podpiral mirovni načrt, ki ga je predlagal Donald Trump. Medtem pa je globalist.it poročal, da so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovega propalestinskega govora v New Yorku, ki je bil usmerjen proti Trumpu in Izraelu. Ameriški State Department je napovedal preklic vizuma zaradi Petrovih "vnetljivih dejanj" med demonstracijami v podporo Palestini.

Iran je zavrnil zahtevo ZDA, da preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij. Iranski predsednik je to označil za nesprejemljivo. Medtem je Varnostni svet Združenih narodov zavrnil podaljšanje roka za dogovor, kar pomeni ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki so veljale med letoma 2006 in 2010, vključno z embargom na orožje.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Microsoft je prekinil dostop izraelske vojske do tehnologije Azure, ki jo je enota 8200 uporabljala za množični nadzor telefonskih klicev Palestincev na območju Gaze in Zahodnem bregu. Razlog za prekinitev je kršitev pogojev uporabe Microsoftovih storitev, saj si podjetje prizadeva preprečiti uporabo svojih storitev za množično spremljanje civilistov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se sooča z intenzivnim preizkusom nacionalnega sionističnega projekta, medtem ko notranji spori v Izraelu naraščajo. Hkrati se je Netanyahu izognil običajni letalski poti v Združene države Amerike, da bi se izognil morebitni aretaciji zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Med generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku je večina držav iz protesta zapustila govor Benjamina Netanjahuja. Palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in 80 drugim palestinskim uradnikom so zavrnili vizume za pot v New York. Hkrati več držav priznava palestinsko državo, kar se zdi nelogično glede na njihovo obsodbo napadov z dne 7. oktobra.

V Italiji je največja sindikalna organizacija CGIL zaostrila svoj ton v podporo Gazi, odziv na nedavne mobilizacije in naraščajoče gibanje solidarnosti. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Izraela, pri čemer nekateri viri dogajanje v Gazi označujejo za »Auschwitz sionizma«, ki ga podpirata ZDA in EU. Poudarjeno je, da osvoboditev Palestine zahteva boj proti kapitalu in globalnemu fašizmu, katerega prednjači Tel Aviv.

V zadnjih dneh je več držav priznalo Palestino, kar je sprožilo vprašanja o logični skladnosti tega dejanja z obsodbami napadov z 7. oktobra. Hkrati je Donald Trump nakazal, da je mirovni dogovor med Izraelom in Hamasom glede Gaze blizu in pozval k vrnitvi preostalih talcev.

Govor Benjamina Netanyahuju na Združenih narodih naj bi povzročil množični odhod poslušalcev. Po poročanju spletnega mesta sgtreport.com naj bi skoraj vsi poslušalci zapustili dvorano, medtem ko naj bi delegati iz Amerike ostali in ploskali. Spletno mesto redstate.com je poročalo o istem dogodku, pri čemer so odhod poslušalcev označili kot pričakovan.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o morebitni izključitvi Izraela z Evrovizije. Do glasovanja prihaja zaradi pritiska več držav, med drugim Španije, Nizozemske, Irske, Islandije in Slovenije, ki so zagrozile z bojkotom prihodnje Evrovizije, če bo Izrael sodeloval. Razlog za proteste je udeležba Izraela v luči trenutnih dogodkov.

Vodja jemenske vlade Rashad Mohammed Al-Alimi je pozval Združene narode, naj pomagajo Jemnu v boju proti iranskemu imperializmu in hutijskim upornikom. Medtem sta Turčija in ZDA podpisali sporazum o sodelovanju pri razvoju civilne jedrske energije. V Kanadi pa se pojavljajo kritike izraelske politike do Palestine, zlasti glede razmer v Gazi.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjave zahodnih držav o sestreljevanju ruskih letal označil za nepremišljene in nevarne. Peskov je poudaril, da so tovrstne izjave "nesprejemljive" v odsotnosti dokazov o kršitvah zračnega prostora in predstavljajo "neodgovorno" retoriko s strani uradnikov Nata.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov izrazil ksenofobna stališča proti priseljencem, Latinski Ameriki in Palestincem. V Franciji, na Univerzi Bordeaux Montaigne, 40 učiteljev zahteva takojšnjo in brezpogojno pomoč palestinskim študentom, ki bežijo pred nasiljem, ter obsojajo domnevno vpletenost francoske države v blokiranje pomoči.

V Demokratični republiki Kongo, natančneje v provinci Kasai, poteka obsežen in smrtonosen izbruh ebole. Število smrtnih žrtev se je v samo treh dneh povečalo za 63 odstotkov, med žrtvami pa so tudi zdravstveni delavci. Epicenter izbruha je v zdravstveni coni Bulape.

Več kot 400 judovskih zdravstvenih strokovnjakov in vodilnih osebnosti javnega zdravja iz ZDA, Velike Britanije in Izraela je v odprtem pismu pozvalo k ustavitvi »genocida« v Gazi. Hkrati je izraelski premier Benjamin Netanjahu v govoru, ki so ga spremljali protesti, branil vojno v Gazi in ostro napadel kritike.

Med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih je več delegatov protestno zapustilo dvorano. Razlog naj bi bilo nezadovoljstvo z njegovo politiko, predvsem zaradi velikega števila žrtev med delavci ZN, ki jih je Izrael povzročil v zadnjih dveh letih, kar presega vse druge države v zgodovini.

Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Gazi blizu. Po njegovih besedah naj bi dogovor privedel do izpustitve talcev in končal vojno.

Donald Trump je nakazal možnost dogovora glede Gaze. Medtem pa je Tony Blair ponudil, da prevzame vodenje v Gazi, kar kaže na diplomatske napore za rešitev situacije v regiji.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina ponovno osvoji izgubljena ozemlja, kar je preobrat glede na njegove prejšnje izjave. Vendar pa Trump ni podprl Kijeva, temveč je pozval evropske sile k ukrepanju. Kaja Kallas je opozorila, da Evropa ne more sama nositi bremena Ukrajine, saj si Bruselj in Washington izmenjujeta odgovornost za reševanje konflikta. EU se boji, da bodo ZDA zmanjšale svojo vključenost v ukrajinsko vprašanje.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je sestal z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kar je sprožilo kritike levičarskih medijev, ki ga označujejo za genocidnega ultradesničarja. Netanyahu je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov izrazil odločenost Izraela v boju proti terorizmu, tudi če bodo zahodne države popustile pod pritiskom. Kljub skoraj prazni dvorani je poslal jasno sporočilo glede Gaze: "Še nismo končali."

Francosko priznanje Palestine je po mnenju aktivista Najija El Khatiba predvsem politični marketing, saj se kolonizacija nadaljuje tudi s francosko pomočjo. Medtem članek na mronline.org poudarja, da brez konca cionistične ideologije ne bo palestinske samoodločbe ali osvoboditve. Na Švedskem pa je bila objavljena vest, da je Slovenija prva država EU, ki je prepovedala vstop izraelskemu voditelju, s ciljem pritiska na Izrael za konec domnevnega genocida.

Globalna flotilja Sumud, ki jo sestavljajo ladje iz Italije, Španije, Tunizije in Grčije, se je odpravila proti Gazi, da bi prebila izraelsko blokado. Flotilja je prejela opozorila o neizbežnem izraelskem napadu. Španija je poslala vojno ladjo Fuhrer P-46, da bi zaščitila humanitarne ladje, ki poskušajo dostaviti pomoč v Gazo.

Španija in Italija sta poslali vojaške ladje za zaščito humanitarne flotile Global Sumud, ki jo sestavlja približno 50 plovil s prostovoljci in aktivisti, namenjenih v Gazo, da bi prebili izraelsko blokado. Flotiljo so napadli z droni, kar je povzročilo zaskrbljenost. Španska fregata najverjetneje ne bo posredovala v primeru izraelskih napadov. Sindikati v Italiji so se odzvali na napade in zagrozili s splošno stavko v primeru nadaljnjih napadov.

Nizozemski narkokriminalec Jos Leijdekkers, znan kot "Bolle Jos", naj bi postal oče otroka, katerega mati je hči predsednika Sierra Leone. Leijdekkers je znan po svoji vpletenosti v trgovino z drogami in je trenutno na begu pred roko pravice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump zdaj verjame, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija, ob podpori Evrope in Nata. Medtem pa je v ZDA potekalo srečanje med Trumpom in argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem med zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Hrvaški sabor je zavrnil predlog o priznanju države Palestine, pri čemer je 73 poslancev glasovalo proti, 44 za, štirje pa so bili vzdržani. Medtem je Nermin Duraković izrazil globoko nezadovoljstvo nad situacijo v Gazi, poudarjajoč, da se počuti nemočnega in da umetnost ne more zadostovati pri soočanju z genocidom. Pozval je k mednarodni odgovornosti za dogajanje v Gazi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil sum, da je Madžarska nad ukrajinskim zračnim prostorom izvajala izvidniške prelete z droni in ukazal preiskavo. Medtem se v državah kot so Češka, Madžarska, Poljska in Romunija, zaradi dezinformacij o izkoriščanju socialnih sistemov, povečuje protoukrajinsko razpoloženje.

Spletni portal friatider.se poroča, da naj bi Slovenija prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuja. Hkrati je Netanyahujeva pisarna zahtevala od izraelske vojske, da postavi zvočnike v Gazi, da bi lahko prebivalci slišali njegov govor pred Generalno skupščino ZN.

Donald Trump je obtožil Kitajsko in Indijo, da sta glavna financerja ukrajinskega konflikta, kar po mnenju nekaterih razširja obseg vojne. Medtem je poljski premier opozoril, da Trump s svojimi izjavami Ukrajino prepušča Evropi, s čimer naj bi izzval evropsko vojno. V članku na amgreatness.com pa se sprašuje o vlogi Združenih narodov v morebitni drugi Trumpovi administraciji, pri čemer izpostavljajo njegovo kritiko ZN zaradi neučinkovitosti pri končanju vojn.

Po genocidu v Gazi so se sporazumi, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni pod okriljem Združenih narodov, porušili. Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je na generalni skupščini ZN presenetil z napovedjo, da je Indonezija pripravljena poslati do 20.000 vojakov kot mirovne sile v Gazo. V Grčiji se je na festivalu KNE zbrala palestinska in izraelska mladina, ki sta skupaj izrazili nasprotovanje vojni in okupaciji.

Grški premier Kyriakos Micotakis je na 80. Generalni skupščini OZN poudaril vlogo Grčije kot stebra stabilnosti in aktivne udeležbe v mednarodnih pobudah. Napovedal je, da bo grški parlament obvestil o dogodkih v New Yorku, kjer so bile obravnavane tudi grško-turške teme.

Članki poročajo o različnih odzivih na nekdanje in sedanje aktivnosti Donalda Trumpa. Barth Eide iz Združenih narodov je posredno kritiziral Trumpovo retoriko, medtem ko je Bruce Springsteen ponovno pozval k Trumpovi odstavitvi. Poljski uradnik Marcin Przydacz je komentiral, da izjave Donalda Tuska izvirajo iz nenaklonjenosti do Američanov in Trumpa. Satirična spletna stran Babylon Bee pa je objavila članek o Trumpovem posodabljanju predsedniške galerije slavnih.

Palestinska oblast naj bi spodbujala države, da zapustijo dvorano med govorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Generalno skupščino ZN. Hamas pa je odgovoril na govor Mahmuda Abasa pred Generalno skupščino ZN in sporočil, da bodo vsi poskusi vsiljevanja skrbništva palestinskemu ljudstvu propadli.

Predsednik Donald Trump je bil označen za 'poskus ustrahovanja' s strani senatorja Schumerja zaradi potencialne zaustavitve vlade. Hkrati je bil uradnik Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki je vodil kampanjo proti 'plenilcem', obtožen spolnega napada v preteklosti. Senatorka Murkowski je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti v Trumpovi administraciji, zaradi česar se je morala zanašati na časopise za informacije. Pojavila so se tudi vprašanja o Trumpovi podpori nadaljevanju bojev v Ukrajini, pri čemer je senator Graham ponovno objavil izjavo, ki nakazuje spremembo Trumpovega stališča.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, je sporočila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Neva Grašič. Medtem pa je bila na Generalni skupščini ZN analizirana vloga Abbasa, pri čemer so ga označili kot strateško prednost Izraela, s čimer se Palestinska uprava prikazuje kot instrument imperialnega Izraela in ZDA.

Izrael je okrepil obleganje Gaze z uporabo eksplozivnih robotov in oklepnih vozil, medtem ko se sooča z globalnimi kritikami. Irska predsedniška kandidatka Catherine Connolly je Izrael označila za 'teroristično državo' in pozvala Irsko, naj obsodi dejanja Izraela in Hamasa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen odstopiti s položaja po koncu vojne z Rusijo. Poudaril je, da je njegov glavni cilj končati vojno in ne nadaljevati s kandidiranjem za funkcijo.

Strokovnjaki Združenih narodov so pozvali FIFA in UEFA, da zaradi domnevnega genocida v Gazi suspendirajo Izrael iz mednarodnih športnih tekmovanj. Medtem je Izrael zaprl prehod Karama na Zahodnem bregu, kar palestinski viri opisujejo kot kolektivno kaznovanje. Zaprtje prehoda povečuje pritisk na Palestince in odpira vprašanja o mednarodnem posredovanju.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Članek na lantidiplomatico.it povzema besede mlade Palestinke iz Gaze, ki je bila razseljena in se sooča s pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Deklica izraža strah pred nadaljevanjem spopadov in potrebo po zatočišču. Hkrati pa članek na woz.ch poroča, da komisija Združenih narodov preiskuje morebitni genocid, ki naj bi ga Izrael izvajal nad Palestinci v Gazi.

V Italiji so potekale stavke in protesti v znak solidarnosti s Palestino, pri čemer so udeleženci zahtevali ustavitev genocida. Izrael je nadaljeval z napadi v Gazi, vključno z zračnim napadom na stanovanjsko hišo v mestni četrti Al-Rimal, kjer je umrlo najmanj 11 ljudi, med njimi pet otrok. Uporabljali so tudi robote in drone.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v New York, da bi se udeležil generalne skupščine Združenih narodov, kar je prvi obisk sirskega voditelja po letu 1967. Al-Sharaa se je srečal z judovskimi voditelji in nagovoril generalno skupščino, kjer je obljubil "vključujočo" vlado in zaprosil za finančno pomoč. Nekateri viri ga označujejo za nekdanjega voditelja Al-Kaide, ki se je srečal tudi z ameriškimi predstavniki, vključno z nekdanjim direktorjem CIA Davidom Petraeusom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom.

Donald Trump je v zadnjih dneh tarča kritik glede izjav o avtizmu in Tylenolu, pri čemer je senator John Thune izrazil zaskrbljenost. Hkrati Bela hiša zahteva preiskavo varnostnega incidenta v Združenih narodih, kjer se je ustavila tekoča stopnica s Trumpom in njegovo ženo. Po drugi strani pa odposlanec Steve Witkoff napoveduje preboj glede Gaze v prihodnjih dneh. Medtem pa se pojavljajo poročila o morebitni obtožnici proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju zaradi laganja kongresu, medtem ko nekateri analitiki trdijo, da je Trump dal zeleno luč za tretjo svetovno vojno.

Donald Trump je ponovil svojo dolgoletno podporo Izraelu. Medtem pa je francoski medij Franceinfo bil kritiziran zaradi načina poročanja o palestinskih zastavah, pri čemer naj bi se približal slogu medija CNews. Spletna stran acrimed.org je objavila članek, ki kritizira Franceinfo zaradi pristranskosti pri poročanju o Izraelu in Palestini.

V Italiji je potekalo več pro-palestinskih demonstracij, ki so ponekod prerasle v resne nerede. V Milanu naj bi protestiralo okoli 50.000 ljudi. Vzporedno s tem so protivojni aktivisti načrtovali proteste v treh državah proti britanskim vojaškim operacijam na Cipru, ki naj bi sodelovale pri izraelskem genocidu v Gazi. V Italiji je stavka in demonstracije zaznamovala prelomnico za palestinsko gibanje.

Donald Trump je v Združenih narodih ponovil kritike podnebnih politik in jih označil za prevaro. Konzervativna stranka iz New Yorka je pozvala Združene narode, naj preselijo svoj sedež iz ZDA. Predsednik Republike Kongo, Denis Sassou Nguesso, je izrazil zadovoljstvo nad Trumpovo povezavo med mirom in gospodarskim razvojem.

Paul Craig Roberts v člankih na paulcraigroberts.org in unz.com kritizira Donalda Trumpa, češ da ni mirovni predsednik. Roberts poudarja vlogo Roberta Kagana, judovskega sionističnega neokonservativca in soproga Victorie Nuland, pri oblikovanju ameriške politike do Ukrajine. Kagan naj bi v članku v publikaciji The Atlantic krivil Washington za pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji.

V Veliki Britaniji so aretirali moškega v njegovih 40-ih letih zaradi suma kibernetskega napada, ki je nedavno prizadel več evropskih letališč, vključno z londonskim Heathrowom. Britanska Nacionalna agencija za kriminal (NCA) je sporočila, da je bil osumljenec aretiran v južni Angliji in da preiskava še poteka.

Donald Trump je na Opći skupštini Združenih narodov v New Yorku presenetil z izrazito pro-ukrajinskim stališčem, izjavljajoč, da lahko Ukrajina zmaga v vojni. Ta preobrat je sprožil razprave o tem, kaj se skriva za spremembo Trumpovega mnenja glede vojne v Ukrajini in ali je to le začasna retorična poteza.

Trumpova administracija je preklicala več kot 6.000 študentskih vizumov. Republikanec Jim Jordan je bil deležen kritik zaradi omalovaževanja Trumpovega pritiska na Jimmyja Kimmela. Televizijske mreže so navdušeno pozdravile vrnitev Jimmyja Kimmela po njegovi šestdnevni suspenziji.

Članki obravnavajo različne poglede na odnose med Združenimi narodi, takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. RedState.com opisuje situacijo kot 'Trumpov Festivus za ZN', kar nakazuje na konfliktno vzdušje. Eurotopics.net pa meni, da je s Trumpom in Netanjahujem na čelu težko doseči napredek, kar kaže na kritičen odnos do njunega vodenja v mednarodnih odnosih.

Rusija v zadnjih dneh pred volitvami v Moldaviji uporablja vsa propagandna orodja in dezinformacije. Medtem je Donald Trump presenetil z izrazitim pro-ukrajinskim stališčem na robu Generalne skupščine ZN v New Yorku, kar je sprožilo ugibanja o preobratu v njegovem pogledu na Ukrajino.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Vrsta držav, med njimi Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Portugalska, Španija, Irska in Norveška, je priznala Palestino kot državo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je med konferenco Združenih narodov v New Yorku napovedal, da bo tudi Francija priznala Palestino kot neodvisno državo, kar je označil za nujen korak k miru. Belgija, Luksemburg, Malta, Andora, San Marino in Monako so sledili zgledu med zasedanjem Združenih narodov v New Yorku. Medtem ko nekateri v tem vidijo simbolno politiko, drugi menijo, da gre za prelomnico.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA še naprej dobavljale orožje državam članicam zveze NATO in jim prepustile, da ga uporabljajo po lastni presoji. To sporočilo je objavil na svojem omrežju Truth Social. Medtem so svetovni mediji komentirali Trumpov govor v Združenih narodih, pri čemer so poudarjali njegovo očitno distanco do poslanstva te organizacije, hkrati pa izpostavljali njegovo vključevanje ZDA v mirovna prizadevanja po svetu, tudi v pogovore o konfliktu v Gazi.

Članki objavljeni na zeitpunkt.ch in transition-news.org poročajo o razpadu kolektivnega Zahoda, ki naj bi se razdelil na tri različne tabore, ki se borijo za prevlado. Podrobnosti o tem, kateri tabori naj bi to bili, in okoliščine tega razkola niso navedene, poudarjeno pa je, da gre za boj za moč.

Po obisku Donalda Trumpa v Združenih narodih, kjer sta prišlo do okvare tekočih stopnic in teleprompterja, je Bela hiša sprožila preiskavo. Medtem ko je Trump dogodek pospremil z nasmehom, ameriški uradniki jemljejo zadevo resno. Pojavljajo se ugibanja o morebitni sabotaži, saj naj bi organizatorji ZN razmišljali o različnih potezah, da bi opozorili na pomanjkanje sredstev, vključno z izklopom infrastrukture.

Poljski zgodovinar Piotr Nawrocki je izjavil, da se je Evropa pogreznila v ideološko blaznost in se strinjal s kritikami Donalda Trumpa na račun evropskih držav. Medtem pa se Združene države Amerike in Evropska unija prepirajo glede regulacije umetne inteligence, kar predstavlja novo transatlantsko bitko.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k kazenskemu pregonu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaških napadov na ladje, ki prevažajo droge v Karibskem morju. Petro je v svojem govoru izjavil, da so "večina" preprodajalcev mamil "blond in modrookih".

Po poročanju Fox News je Melania Trump zavrnila prošnjo Olene Zelenske za srečanje. Medtem je Donald Trump izrekel izjave o povezavi med uporabo Tylenola med nosečnostjo in povečanim tveganjem za avtizem, s čimer je šokiral svet. O Trumpovih izjavah na Truth Social pa se razpravlja, ali so znak genialnosti ali preproste norosti.

Ameriški senator Marco Rubio opozarja, da bi nove sankcije proti Rusiji lahko ogrozile ameriško posredovanje v ukrajinskem konfliktu. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predlagal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Kazahstanu. Vzporedno pa se pojavljajo poročila o kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani ruskih dronov in letal. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je ob podpori Evrope in Nata vrnitev k prvotnim mejam Ukrajine realna možnost.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Generalni skupščini Združenih narodov kritiziral politike nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa, čeprav ga ni imenoval. Prav tako je poudaril, da je Brazilija branila demokracijo in se uprla vmešavanju v njeno suverenost, pri čemer je implicitno proslavil zaporno kazen, izrečeno Jairu Bolsonaru.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno pozval islamistično organizacijo Hamas k takojšnji izpustitvi vseh talcev v Gazi. Obenem je Trump v Združenih narodih izjavil, da bi bilo priznanje palestinske države nagrada za teroristično skupino Hamas. Ponovil je svojo zahtevo po izpustitvi vseh talcev.

Donald Trump se je ob vrnitvi na diplomatski oder lotil Združenih narodov in jih ostro kritiziral, hkrati pa izrekel pohvale nemškemu kanclerju. Medtem naj bi si ZDA prizadevale za spremembo režima v Venezueli, kar naj bi bil pravi cilj vojaškega krepitve v Karibih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nadaljeval svoj boj proti kritikom in označil Antifo za teroristično organizacijo. Medtem je med zasedanjem Združenih narodov v New Yorku francoski predsednik Emmanuel Macron poklical Trumpa na pomoč, ker se je znašel v prometnem zastoju, ki ga je povzročila Trumpova kolona. Trump je v govoru pred ZN izjavil, da se mora eksperiment prostih meja končati. Presenetljivo pa je Trump izrekel pohvale novi nemški vladi pod vodstvom Friedricha Merza (CDU) za njeno energetsko politiko.

Donald Trump je ostro kritiziral Združene narode zaradi, kot pravi, popuščanja zahtevam Hamasa za odkupnino. Trump je obsodil tudi idejo o palestinski državi in zahteval takojšnjo izpustitev vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas. Njegove izjave so povzročile burne odzive, še posebej znotraj Združenih narodov.

Po poročanju spletnih strani FN-oppnevnte og ad-hoc-news.de, strokovnjaki pozivajo FIFA in UEFA, da ukrepata zaradi izraelskega delovanja v Gazi. Pozivajo k izključitvi Izraela iz nogometnih tekmovanj. Članek na FN-oppnevnte izraža kritiko, da naj bi neizbrani komisarji podpirali Hamas namesto Izraela in da je ugled nogometa ogrožen zaradi koruptivnega vodstva. Medtem ko ad-hoc-news.de poroča, da strokovnjaki ZN pozivajo k izključitvi zaradi 'verheerenden Lage' (grozljivega stanja) v Gazi in poudarja, da IOC (Mednarodni olimpijski komite) ne sledi tej potezi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na konferenci v New Yorku napovedal, da bo Francija priznala Palestino kot neodvisno državo, kar naj bi bil nujen korak na poti k miru. Pred tem so Palestino priznale že Kanada, Velika Britanija, Avstralija in Portugalska, medtem ko je Belgija tudi nakazala to možnost. Priznanje Palestine s strani treh držav G7 bi predstavljalo simboličen mejnik, vendar se zdi, da je palestinska država še vedno zelo oddaljena.

Globalist.it v članku "Gaza in pacifizem: zapiski o fašizmu novega tisočletja" kritizira, da se nagrajuje naciste, antifašiste pa označuje za teroriste. Izpostavljajo molk o genocidu v Gazi, medtem ko se povzroča hrup zaradi nekaj huliganov, pri čemer se ignorira milijone pacifistov. Theargumentmag.com pa v članku "Proti atentatom na naciste" razpravlja o tem, kdo ima koristi od političnega nasilja, in ugotavlja, da so to fašisti.

Grške oblasti so aretirale dva romunska državljana zaradi suma vohunjenja. Aretacija je sledila odkritju fotografij pomembne mornariške baze v Salamini na njunih mobilnih telefonih. Primer je pritegnil pozornost mednarodnih medijev.

Marko Bošnjak je javno kritiziral Hrvaško radiotelevizijo (HRT) glede ravnanja z Evrovizijo, medtem ko se vrstijo pozivi k izključitvi Izraela z letošnjega tekmovanja. Medtem je pricurljal posnetek javne usmrtitve v Gazi, ki jo je izvedel Hamas, kar kaže na nasilje nad tistimi, ki se mu upirajo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala palestinsko državo, s ciljem pospešiti mirovni proces med Izraelom in Palestino. Macron je pozval tudi k izpustitvi 48 talcev, ki jih zadržuje Hamas, k ustavitvi vojne in nasilja ter k preprečitvi nadaljnjega begunstva prebivalstva.

Uredniški odbor Wall Street Journala je ostro kritiziral sodelavca Roberta F. Kennedyja Jr. zaradi njegovega nasprotovanja raziskavam melanoma, smrtonosne oblike kožnega raka. Hkrati naj bi se Donald Trump in Xi Jinping dogovorila o srečanju prihodnje leto, pri čemer bo Trump prvi obiskal Kitajsko. Dogovor naj bi bil dosežen tudi glede TikToka in ustanovitve delovne skupine za boj proti pranju denarja.

V Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo organizirali USB in pristaniški delavci iz Genove, proti zahodni udeležbi pri dogajanju v Gazi. Stavka je bila uspešna, posebej v transportnem sektorju, več kot 100.000 ljudi pa je protestiralo v Rimu. Delavci so blokirali pristanišča, železniške postaje, šole in tovarne.

Greta Thunberg naj bi se ponovno odpravila v Gazo z ladjo »Freiheitsflottille«, na krovu katere naj bi bili tudi posamezniki, povezani s Hamasom. Hkrati je nemški zunanji minister Johann Wadephul ostro kritiziral izraelsko posredovanje v Gazi in na Zahodnem bregu med obiskom Združenih narodov v New Yorku, pri čemer je ofenzivo na mesto Gaza označil za popolnoma napačno smer.

Nemška vlada tudi v bližnji prihodnosti ne bo priznala palestinske države. Zunanji minister Wadephul meni, da bo do priznanja prišlo šele ob koncu dolgega »procesa«. Po spremembi politike pomembnih partnerjev v bližnjevzhodni politiki Nemčija vztraja pri svoji zavrnitvi priznanja palestinske države pred pogajalsko rešitvijo, saj vlada ne vidi pogojev za priznanje Palestine.

V Karibih je ameriška vojska nezakonito bombardirala majhen čoln, pri čemer je umrlo vseh 11 potnikov. Medtem so bili razkriti novi detajli o domnevnem poskusu samomora Jeffreyja Epsteina v newyorškem zaporu. Poleg tega je Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) opozorilo Kalifornijo, New York in Illinois, naj sodelujejo z ICE pri deportacijah.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Avstralska vlada je na Združenih narodih priznala državo Palestino, kar je označeno kot zamujeno, a pogumno dejanje. Pridružila se je Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji in 140 drugim državam. Ta poteza je naletela na ostre kritike iz Izraela, kot poročajo nemški mediji. Čeprav bi morali vlado pohvaliti, morajo nadaljevati s pogumnim zagovarjanjem pravic Palestincev.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.

Sirski predsednik Ahmad al-Šaraa se je udeležil Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kar je prvič po letu 1967, da je sirski predsednik nagovoril to telo. Pred desetletjem je bil al-Šaraa vodja Fronte al-Nusra, džihadistične teroristične skupine, povezane z Al-Kaido.

Izrael je bil obtožen zanikanja genocida z najnovejšo kampanjo na družbenih medijih, kjer COGAT obtožuje Hamas neposrednega streljanja na ekipe ZN. Medtem uporabniki ExpressVPN pozivajo k bojkotu zaradi povezav z izraelskim milijarderjem Teddyjem Sagijem, lastnikom podjetja, saj naj bi sistem nadzora Red Wolf pomagal pri apartheidu proti Palestincem.

Donald Trump in Elon Musk sta se ponovno združila na žalni slovesnosti za Charlieja Kirka v Arizoni. Trumpov govor na slovesnosti pa je bil deležen kritik, saj naj bi ga izkoristil za politične napade na svoje nasprotnike, namesto da bi se osredotočil na spomin na Kirka. CNN je poročal, da je Trumpov govor hitro prešel v kritike njegovih političnih nasprotnikov.

Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija so priznale Palestino, kar je sprožilo ogorčenje v Izraelu in kritike v ZDA. Italija je napovedala, da ne bo priznala Palestine, ker bi to pomenilo nagrajevanje Hamasa. Do konca tedna naj bi Palestino priznalo 157 držav članic ZN.

V Italiji so se v okolici Firenc zbrali protestniki v podporo Gazi, kar je povzročilo blokado avtoceste A1 pri Calenzanu. Protestniki so vzklikali slogane za osvoboditev Palestine. V Franciji je potekala splošna stavka, ki jo je organizirala intersindikalna zveza, protesti pa so bili usmerjeni proti politiki predsednika Macrona. Gibanje "Bloquons tout" (Blokirajmo vse) je doseglo precejšnjo udeležbo, s ciljem izzvati spremembe in odstaviti Macrona.

Članki obravnavajo različne teme, vključno z negacionizmom kot ideologijo, ki aktivno nasprotuje dejstvom in resnicam, jedrsko orožje Severne Koreje kot jamstvo za preživetje države in ocene bonitetnih agencij v Italiji pred regionalnimi volitvami. Poudarjen je tudi pomen stavke kot orodja za podporo palestinskemu ljudstvu in kritika vojne v članku Marca Travaglia.

Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.

Po navedbah vira blizu Charlieja Kirka, naj bi pokojni konservativni voditelj zavrnil ponudbo financiranja s strani Benjamina Netanjahuja. Vir je za The Grayzone povedal, da je Kirkova sprememba stališča glede vpliva Izraela sprožila negativen odziv Netanjahujevih zaveznikov, zaradi česar naj bi bil Kirk jezen in prestrašen. Članek poudarja notranje konflikte znotraj konservativnih krogov glede zunanje politike in vpliva tujih interesov.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Po besedah Leva Parnasa, nekdanjega sodelavca Rudyja Giulianija, naj bi Donald Trump pošiljal 'signale' ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Medtem je Donald Trump v govoru počastil vpliv pokojnega konservativnega voditelja Charlieja Kirka na mlade Američane in obsodil njegov 'grozljiv umor', ki naj bi se zgodil leta 2025.

Po izraelskem napadu v Dohi v Katarju, ki je ciljal na uradnike Hamasa, je predsednik Donald Trump izjavil, da je katarskim voditeljem dejal, da se takšen incident ne bo več zgodil. Medtem je ameriški državni sekretar Marco Rubio obiskal Izrael, kjer je premier Benjamin Netanyahu poudaril močne vezi med državama. Obisk se je zgodil po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil deležen številnih kritik.

Predstavnik Trumpove administracije, Keith Kellogg, je izjavil, da je Vladimir Putin, ne pa Volodimir Zelenski, ovira za dosego miru v Ukrajini. Medtem pa se Donalda Trumpa kritizira zaradi pomanjkanja odločnosti do Putina in Netanjahuja, pri čemer analitiki opozarjajo na nevarnost diplomatske samoizolacije ZDA.

Globalna flota Sumud se pripravlja na odhod proti Gazi z namenom prekinitve izraelske blokade. Bruno Rocha, brazilski aktivist, je izjavil, da v Braziliji potekajo velike manifestacije solidarnosti s Palestinci. Dokerji v Genovi so napovedali splošno stavko 22. septembra v podporo floti in proti izraelskemu bombardiranju.

Donald Trump je predlagal, da bi članice Nata prenehale kupovati nafto od Rusije in uvedle visoke carine na kitajsko blago, od 50 do 100 odstotkov, da bi prekinile kitajski vpliv na Rusijo in s tem končale vojno v Ukrajini. Medtem je ruski predstavnik pri ZN pohvalil Trumpa in kritiziral Zelenskega, češ da Kijev nikoli ni želel miru in zato zavrača Trumpove predloge.

Glavne mladinske organizacije v Franciji so v skupni izjavi, skupaj z lokalnimi odbori za podporo Palestini, obljubile prekinitev predavanj in mobilizacijo v znak solidarnosti z Gazo. Protesti so načrtovani v primeru aretacije Flotilje, ki poskuša dostaviti pomoč Gazi.

Jonathan Cook v svojih člankih trdi, da je zahodna elita skozi Izrael in ideologijo sionizma ponovno izumila rasistični sistem nadzora in ga prodala kot "moralno" dejanje. Cook poudarja, da bogataši želijo, da ljudje mislijo, da Izrael nadzoruje svet, s čimer naj bi prikrili lastno vlogo pri ohranjanju sistema. Članki se osredotočajo na dogajanje v Gazi in na to, kako zahodni kolonializem vpliva na Palestince.

Generalna skupščina OZN je z veliko večino podprla deklaracijo, ki jo je predlagala Francija in ki poudarja konkretne, časovno določene in nepreklicne korake k dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta. Dokument, imenovan Newyorška deklaracija, je bil sprejet na konferenci konec julija, ki jo je organizirala Francija. Češka se je pri glasovanju vzdržala.

Članki obravnavajo različne vidike vojne v Ukrajini in odzive nanjo. Prvi članek, objavljen na gnseconomics.substack.com, analizira dvotirno strategijo ruskega predsednika Putina v Evropi. Drugi članek, objavljen na revolver.news, pa poroča o izjavah bivšega ameriškega predsednika Trumpa, ki pravi, da mu zmanjkuje potrpljenja s Putinom in trdi, da bi lahko rešil vojno.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

Tyler Robinson iz Utaha je bil identificiran kot osumljenec za umor Charlieja Kirka. Med preiskavo so odkrili, da je osumljenec na tulce nabojev vrezal različna sporočila, vključno z 'Hej fašist! Ujemi!'. Objavljene so bile tudi fotografije osumljenca.

Predsednik Italije, Sergio Mattarella, je na konferenci v Ventoteneju poudaril, da je Evropa proti vojnam živa dediščina manifesta, medtem ko so se pojavile kritike na njegov račun. Medtem ko je Mattarella izpostavil potrebo sveta po Evropi, so se pojavili pomisleki o trdnosti te izjave.

Nemški freitag.de poroča, da je Donald Trump v preteklosti Rusijo videl kot želenega partnerja, vrh v Aljaski pa se je osredotočal na vojno v Ukrajini, vendar je bil tudi del strategije Bele hiše za dogovor z Moskvo proti Pekingu. Poljski pch24.pl pa poroča o smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je sprožila val obrekovanj s strani levičarjev v Evropskem parlamentu in ameriškem Senatu.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v "zločinsko organizacijo" in načrtovanja državnega udara po izgubljenih volitvah leta 2022. Obsodba je naletela na ostro kritiko v ZDA. Medtem pa je Zbigniew Ziobro, podpredsednik stranke PiS, na platformi X komentiral smrt Charlieja Kirka, aktivista, povezanega z Donaldom Trumpom, ki je bil ustreljen v ZDA. Ziobro je to primerjal s preganjanjem duhovnikov na Poljskem.

Po poročilih več medijev naj bi bil Charlie Kirk, ustanovitelj Turning Point USA, umorjen. Donald Trump je izjavil, da je bil storilec "verjetno" prijet. Kirk je bil znan kot kritik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in je prejemal grožnje s smrtjo. Na spletni platformi Bluesky so se pojavili pozivi k smrti vidnih republikancev in konservativnih medijskih osebnosti.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Aragči je izjavil, da se ves obogateni uran nahaja "pod ruševinami" objektov, ki so bili uničeni med izraelskimi bombnimi napadi junija. Izjava je bila objavljena v luči napetosti med Iranom in Izraelom.

Princ Harry je na nepričakovan obisk prispel v Kijev na povabilo ukrajinske vlade. Izjavil je, da želi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi pomagal pri okrevanju tisočih vojakov, ki so bili hudo ranjeni v vojni z Rusijo. Obisk se je zgodil le dva dni po tem, ko je Moskva poslala drone na Poljsko.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski meni, da besede Donalda Trumpa niso bile ponesrečene. Medtem pa je ameriški kongresnik James Clyburn pozval predsednika Trumpa, naj obsodi pozive k maščevanju, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih.

Venezuela je začela obsežne vojaške vaje pod imenom "Independencia 200" kot odgovor na grožnje ZDA in njihovo pomorsko prisotnost v Karibih. Napetosti naraščajo zaradi ameriškega interesa za venezuelsko nafto, kar sproža zaskrbljenost v Venezueli.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Izrael nadaljuje z gradnjo na strateško pomembnem območju na Zahodnem bregu, pri čemer premier Netanjahu podpisuje sporazum za pospešitev gradnje. Hkrati izjavlja, da palestinska država ne bo obstajala. Ta poteza zaostruje že tako napete razmere in kaže na nadaljnje premike izraelske vlade proti desnici, kar ustvarja dejstva na terenu.

Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik in trenutni glasnik Kremlja, je hitro izkoristil atentat na Charlieja Kirka, ustanovitelja Turning Point USA. Medvedjev je za Kirkovo smrt obtožil Ukrajino in posvaril MAGA pred 'levičarsko bandero'. Ruski uradniki so izpostavili Kirkove pretekle komentarje o Ukrajini.

Irska razmišlja o umiku z Evrovizije, če bo Izrael smel sodelovati, saj naj bi za Izrael veljala drugačna pravila. Hkrati pa Evropski parlament povečuje pritisk na države članice EU, naj priznajo Palestino, s ciljem zaustavitve prelivanja krvi in končanja okupacije. Hanna Gedin iz švedske Levice poudarja, da je to dodaten način pritiska na Izrael.

Razkriti so bili elektronski sporočili, ki kažejo, da sta bila Jeffrey Epstein in Ghislaine Maxwell tesneje povezana, kot sta javno priznala. Medtem je tožba Donalda Trumpa v zvezi z Epsteinom doživela pomemben udarec po objavi poročila Wall Street Journala o njegovem odnosu z obsojenim spolnim prestopnikom.

Konservativni komentator Charlie Kirk je bil ustreljen in umorjen, medtem ko je nagovarjal študente na dogodku na kampusu v Utahu. Po poročanju naj bi bil Trump »poln žalosti in jeze« zaradi umora. Kirkove zadnje besede so bile namenjene obravnavi kontroverzne teme tik pred njegovo smrtjo na univerzi Utah Valley.

Eric Zuesse v člankih na ericzuesse.substack.com in theduran.com trdi, da kljub temu, kar trdi Reuters, Peking, Moskva in Pjongjang niso enoten in koheziven blok, ki bi izzival Zahod. Članek izpostavlja različne ideologije in interese med temi državami, ki preprečujejo oblikovanje prave "avtokratske zveze".

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

V člankih je poudarjena vloga Združenih držav Amerike pri zatiranju političnega izražanja v arabskih državah, kar naj bi prispevalo k dogajanju v Gazi. Hkrati so v New Yorku potekali protesti, kjer so aktivisti, med njimi Palestinci in Izraelci, igrali nogomet z repliko glave Benjamina Netanjahuja pred sedežem Združenih narodov.

Članki obravnavajo različne vidike trenutnih odnosov z Rusijo. Prvi, objavljen na thecritic.co.uk, poziva k mirnosti in odločnosti namesto histerije glede morebitnih ruskih provokacij. Drugi članek, objavljen na revolver.news, poroča o pritisku Donalda Trumpa na Vladimirja Putina. Članki tako predstavljajo različne perspektive glede Rusije, od umirjanja strasti do poudarjanja vpliva ZDA.

Po mnenju Mikea Benza, nekdanjega pomočnika sekretarja v ZDA, so nevladne organizacije in ameriška obveščevalna agencija CIA prevzeli nadzor nad Ukrajino. Različni viri poročajo o vpletenosti teh organizacij v ukrajinsko politiko in družbo.

Članki poročajo o izjemnem vplivu Donalda Trumpa na evropsko politiko, ki presega vpliv katerega koli ameriškega predsednika doslej. Voditelji EU ga obravnavajo kot »avtoriteto«, dolgoročne posledice pa so težko predvidljive.

Več kot deset zahodnih držav naj bi kmalu uradno priznalo Palestino kot državo, kar kaže na upad podpore Izraelu. Hkrati so ZDA uvedle sankcije proti trem glavnim palestinskim organizacijam za človekove pravice, medtem ko Izrael bombardira sedež Palestinskega centra za človekove pravice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu večerjal, s čimer je proslavil uspeh pri zmanjševanju kriminala v mestu. Med večerjo so ga nadlegovali protestniki, ki podpirajo Hamas. Hkrati pa je Bela hiša zagrozila Braziliji z 'vojaško močjo' zaradi poskusa državnega udara pod vodstvom nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.

Izrael je bombardiral pisarno Hamasa v Dohi in izdal ukaz o izgonu za milijon ljudi v Gazi. John Fetterman je odgovoril na izraelski napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo burne odzive na levi strani političnega spektra, ki so ga obtožili podpore terorizmu.

Avstralski premier Anthony Albanese se je udeležil Foruma pacifiških otokov v Honiari, kjer so bile podnebne finance in regionalna varnost ključne teme pogovorov. Albanese je izpustil prvi dan srečanja in se odpravil v Vanuatu. Forum je izpostavil, da so podnebni vplivi za Avstralijo izjemno pomembni, za pacifiške države pa so ključnega pomena za preživetje.

Košarkarska zvezda LeBron James je s svojim obiskom Kitajske po letu 2019 in pisanjem članka v kitajskem državnem časopisu People’s Daily poskušal zmanjšati napetosti med ZDA in Kitajsko. V članku je poudaril, da je košarka most, ki povezuje ljudi, kljub trgovinskim sporom in napetostim med državama.

V torek so v Parizu in okolici pred več mošejami našli svinjske glave. Francoski minister za notranje zadeve je dejanje označil za »gnusno protimuslimansko dejanje«. Oblasti so sprožile preiskavo, policijski prefekt pa ne izključuje tujega vmešavanja. Politični vrh je obsodil islamofobijo.

Moldavska predsednica Maia Sandu je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu opozorila na hibridne grožnje, ki jih Rusija izvaja proti Moldaviji. Izpostavila je, da si Rusija prizadeva obrniti Moldavijo proti Evropi in da je Moldavija lahko testno območje, medtem ko je cilj dejansko Evropa. Poudarila je, da je Rusija sprožila celoten hibridni arsenal proti Moldaviji, pri čemer je bojišče v resnici volitve.

Islamski skrajneži Boko Haram so napadli tri vasi na severu Kameruna. V napadu so bili ubiti štirje ljudje, več pa je ranjenih. Uničena je bila tudi katoliška cerkev v Ouzalu, kjer so napadalci izropali cerkev in zažgali župnišče.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da so Združene države Amerike in zahodne zaveznice de facto priznale zmago Rusije v vojni v Ukrajini. Po njegovih besedah naj bi bila usoda Ukrajine že zapečatena.

Med obiskom izraelskega ministra za zunanje zadeve Gideona Moshea Sa'ara v Banskih dvorih v Zagrebu so se na Markov trgu zbrali propalestinski protestniki. Aktivistke so protestirale proti obisku izraelskega ministra in izražale nestrinjanje z izraelsko politiko, pri čemer so izpostavile transparent z obtožbami o vojnih zločinih in opozorile na Haag.

Požar na ladji humanitarne flotile, ki je prevažala pomoč v Gazo in vključevala aktivistko Greto Thunberg, naj bi po navedbah organizatorjev povzročil napad z dronom v tunizijskem pristanišču. Kljub temu tunizijske oblasti zanikajo napad. Nekateri viri poročajo, da naj bi bil požar posledica napačne uporabe signalne rakete, drugi pa trdijo, da je šlo le za petardo, s čimer so razkrili domnevno laž flotile.

Trumpova administracija je sprožila 'Operacijo Midway Blitz' v Chicagu, s ciljem aretirati nezakonite priseljence. Pobuda naj bi bila odgovor na politike, ki jih vodijo demokratska mesta, pri čemer administracija poudarja, da predsednik Trump in sekretarka Noem stojita ob strani žrtvam zločinov, ki jih storijo nezakoniti tujci, medtem ko guverner Pritzker podpira kriminalne nezakonite priseljence.

Članek na spletnih straneh skwawkbox.org in thecanary.co poroča, da naj bi bil otrok, ki ga Izrael in ZDA uporabljata za zanikanje trditev o umorjenem dečku, sin člana tolpe, povezane z ISIS-om. Anthony Aguilar, veteran ameriških specialnih sil, ki je delal kot pogodbenik za Fundacijo za humanitarno pomoč Gazi (GHF), naj bi zapustil GHF, ker naj bi videl druge pogodbenike in vojake IDF, kako ubijajo civiliste.

Podvodni internetni kabli v Rdečem morju so bili prekinjeni, kar je povzročilo motnje v dostopu do interneta v delih Azije in na Bližnjem vzhodu. Med prizadetimi državami so Indija, Pakistan, Kuvajt in Združeni arabski emirati. Vzrok prekinitev še ni znan, vendar obstajajo sumi, da so za to odgovorni Hutijevci, ki imajo podporo Irana. Kot možen vzrok se omenja tudi sabotaža.