Nemčija je opozorila na znaten porast ruskih hibridnih aktivnosti, ki naj bi imele za cilj destabilizacijo države. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je dejal, da Moskva izvaja kampanjo, ki vključuje dezinformacije, vohunjenje, kibernetske napade in poskuse sabotaže. Zaradi tega je bil na pogovor poklican ruski veleposlanik Sergej Nečajev.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Ruski general je bil ubit v ponedeljek, ko je pod njegovim avtomobilom v južni Moskvi eksplodirala bomba. Preiskovalci preiskujejo možnost, da je ukrajinska obveščevalna služba izvedla bombni napad, pri čemer se sklicujejo na preteklo uporabo eksploziva s strani Kijeva pri ciljnih likvidacijah uradnikov. Smrt generala je že tretji primer umora visokega ruskega častnika v zadnjem letu.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

Poveljnik vojaškega odbora NATO, italijanski admiral Giuseppe Cavo Dragone, je izjavil, da NATO razmišlja o bolj proaktivnem in agresivnem pristopu za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju, ki bi lahko vključeval tudi preventivne ukrepe. Rusija se je na te izjave odzvala kritično. Hkrati so evropske članice NATO izrazile zaskrbljenost zaradi načrtov ZDA o zmanjšanju vojaške prisotnosti v Evropi in pozvale Washington k ohranitvi trenutne ravni.

Strokovnjaki so kritično ocenili novo ameriško bojno ladjo 'razreda Trump', ki jo je napovedal Donald Trump. Po njihovem mnenju je ladja zastarela in bi bila v konfliktu 'magnet za bombe', zato najverjetneje ne bo nikoli zaplula. Trump je sicer novo ladjo opisal kot najhitrejšo, največjo in najmočnejšo bojno ladjo, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Evropa je obtožila Putina, da simulira mirovna pogajanja s Trumpovimi odposlanci. Zaradi pomanjkanja napredka v peturnih pogovorih v Moskvi je bilo odpovedano srečanje Zelenskega z ameriškim odposlancem.

Medtem ko v Moskvi potekajo pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, Kijev zaostruje razmere z napadi na morju in v Afriki. NATO pa se pripravlja na obsežno operacijo, ki jo imenuje "obramba". Sevim Dağdelen opozarja na nevarnost eskalacije.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu je povzročil precejšnje prometne omejitve in stres za prebivalce. Nemška prestolnica je sprejela visoke varnostne ukrepe, s približno 3.600 policisti, ki so bili angažirani za zagotavljanje varnosti. Poleg tega so se v Berlinu zbrali evropski voditelji in predstavniki EU ter Nata, da bi razpravljali o mirovnih pogajanjih v ukrajinskem konfliktu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini in se vzdrži testiranja jedrskih raket. Trump je poudaril, da ima ZDA jedrsko podmornico nameščeno ob ruski obali. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je možnost srečanja med Putinom in Trumpom v Budimpešti odvisna od ZDA.

Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne načrtuje napada na Evropo in da ne bo več posebnih vojaških operacij, če bodo spoštovani ruski interesi. Poudaril je, da Ukrajina ne kaže resne pripravljenosti za mirovna pogajanja. Putin je tudi predlagal, da bi Moskva lahko prekinila zračne napade med volitvami v Ukrajini, če bodo lahko sodelovali tudi Ukrajinci, ki živijo v Rusiji. Napovedal je, da bo Rusija uporabila sodišča zaradi zamrznitve ruskega premoženja.

FBI je preprečil načrtovani bombni napad na več ciljev v Los Angelesu in okrožju Orange, vključno s poslopji in vozili imigracijskih agentov, je sporočila državna tožilka Pam Bondi. Podrobnosti o načrtovalcih in motivih niso bile razkrite.

Federalni uradniki so sporočili, da je 31-letni Akhror Bozorov, iskani terorist iz Uzbekistana, februarja 2023 nezakonito vstopil v ZDA. Bidenova administracija ga je izpustila, kasneje pa je v Pensilvaniji pridobil delovno dovoljenje in vozniško dovoljenje za komercialni tovornjak. Bozorova so aretirali v Kansasu, ko je delal kot voznik tovornjaka. Pomočnica sekretarja DHS Tricia McLaughlin je obsodila zaporedje dogodkov.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne agencije trdi, da lahko prestreza pogovore visokih ruskih uradnikov, vendar za to ni predložil dokazov. Medtem pa nova varnostna doktrina ZDA kaže, da želijo ZDA navezati Rusijo na svojo stran, da bi se lahko borile proti Kitajski, pri čemer EU in Ukrajina postaneta žrtvi.

Nezmožnost obrambnega ministra Petea Hegsetha, da bi pomiril obtožbe o vojnih zločinih, je oslabila njegovo vodenje v Pentagonu, kar vodi v odstop obrambnih uradnikov. Hkrati pa strokovnjaki kritizirajo strategijo Donalda Trumpa, ki jo ocenjujejo kot 'zelo nevarno'. Po poročanju novinarke Nancy Youssef Hegsethu ne grozi neposredna odpustitev s strani Trumpa, ki naj bi bil sit drame, povezane z njim, vendar pa je priča odhodu vojaških uradnikov. Guverner Zahodne Virginije, republikanec Patrick Morrisey, je napotil pripadnike nacionalne garde v Washington kot del Trumpove sheme pošiljanja vojaških sil v ameriška mesta.

Analitik je kritiziral predsednika FIFA zaradi njegovega odnosa s Trumpom. Nobelov nagrajenec Paul Krugman je označil Trumpa za največjo grožnjo varnosti ZDA in svetovnim demokracijam. Obstajajo tudi pomisleki glede morebitne združitve Netflixa in Warner Bros Discovery.

Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.

Agencija za priseljevanje in carinsko izvrševanje (ICE) je aretirala afganistanskega državljana Jaana Shaha Safija v Waynesboro, Virginija, ki ga je v ZDA naselila Bidenova administracija preko programa 'Operation Allies Welcome'. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) ga obtožuje podpore Islamski državi Irak in Sirija-Khorasan (ISIS-K) in dobave orožja očetu, ki ga DHS opisuje kot člana ISIS-K.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

JD Vance je septembra 2021, ko je bil še kandidat za ameriški senat, opozoril, da bo kaotičen umik Joeja Bidna iz Afganistana in nepremišljena preselitev beguncev "ustvarila priložnost za teroriste." Kritiziral je administracijo zaradi poplave Amerike s "tisoči nepreverjenih ljudi", kar po njegovem mnenju ogroža Američane.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Vladimir Putin je med konferenco opozoril Evropo pred morebitno blokado Kaliningrada, ruske eksklave. Zagrozil je, da bo Rusija uničila vse grožnje, ki se nanašajo na to območje, in poudaril, da ne bo dovolil blokade svojega ozemlja. Putin je dejal, da bi takšne akcije lahko vodile v eskalacijo konflikta in celo v oborožen konflikt.

ZDA so na svoj seznam terorističnih organizacij, na katerem prevladujejo džihadistične skupine in karteli, po več kot dveh desetletjih dodale prve evropske skupine. Na seznam so uvrščene štiri skupine Antifa. Ta poteza ameriškim zveznim oblastem omogoča preiskovanje podpornikov teh skupin in njihovo pregon.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

ZDA so evropske članice Nata opozorile, da morajo do leta 2027 prevzeti večjo odgovornost za obrambo, vključno z obveščevalnimi operacijami in proizvodnjo raket, kar bo zahtevalo znatno povečanje obrambnih izdatkov. Hkrati Bela hiša nakazuje možnost umika ameriških vojaških sil iz Evrope in preusmeritev pozornosti na Kitajsko, kar bi lahko povzročilo 'brutalno, izgubo za vse' situacijo.

Ameriške, ruske in ukrajinske delegacije naj bi razpravljale o mirovnem predlogu, ki so ga pripravili ameriški uradniki, da bi končali vojno v Vzhodni Evropi. Medtem ko se zdi, da Trumpova administracija pogaja v dobri veri, pa to morda ne velja za vodilne evropske politike. Nedavno poročilo Wall Street Journala razkriva, da ima Nemčija načrt za vojno z Rusijo, ki vključuje ameriške vojake.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

29-letni afganistanski državljan Rahmanullah Lakanwal je bil identificiran kot osumljenec za streljanje na dva pripadnika Nacionalne garde v Združenih državah Amerike. Lakanwal je v ZDA vstopil leta 2021.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Novo poročilo in knjiga razkrivata podrobnosti o poskusu atentata na bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Poročilo naj bi razkrilo prikrite informacije o atentatorju, medtem ko knjiga opisuje Trumpovo reakcijo v bolnišnici po streljanju.

Teksaški guverner Greg Abbott je Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) označil za tuji teroristični organizaciji in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta poteza omogoča poostrene izvršilne ukrepe proti organizacijama in njunim podružnicam v Teksasu.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je potrdila, da je obrambni sekretar Pete Hegseth odobril drugi napad na ladjo, za katero se domneva, da je tihotapila droge v Karibskem morju. Odobritev je sledila poročilu Washington Posta, ki je trdil, da je Hegseth ukazal vojski 'ubiti vse'. Leavittova je poudarila, da je Hegsethova odločitev bila obrambna poteza.

Predsednik Donald Trump je napovedal 'pomembno objavo', ki jo bo podal skupaj z visokimi člani svoje nacionalne varnostne ekipe, vključno z obrambnim ministrom Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Phelanom. Podrobnosti o objavi niso znane.

Ameriška vlada je preprečila teroristični napad, ki ga je načrtovala skrajno leva skupina za silvestrovo v južni Kaliforniji. Po poročanju naj bi radikalno levičarske organizacije s podporo levičarskih milijarderjev in tujine poskušale destabilizirati državo in uničiti agendo »Amerika na prvem mestu«.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje, s čimer želi okrepiti boj proti narko kartelom v Latinski Ameriki. Strokovnjaki so izrazili dvom o upravičenosti te poteze in opozorili, da morda ne gre za resnično grožnjo.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Danska namerava prihodnje leto zmanjšati vojaško pomoč Ukrajini, zmanjšanje pa naj bi znašalo skoraj polovico pomoči, ki jo je država namenjala od leta 2022. Po poročanju danske radiotelevizije bo ta majhna severnoevropska država zmanjšala finančno podporo Ukrajini.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.