Po umoru Charlieja Kirka so se pojavili nasprotujoči si odzivi, pri čemer nekateri levičarji odobravali nasilje, medtem ko so drugi poudarjali problematično retoriko, ki je pripeljala do tragedije. Mediji so poročali o morebitnih povezavah osumljenca s skrajno desnimi skupinami, kar je v nasprotju s prvotnimi trditvami, da je levičar. Razprave so se osredotočile tudi na vlogo Donalda Trumpa in politično polarizacijo v družbi.

Oblasti v Utahu so aretirale 22-letnega Tylerja Robinsona, osumljenca za umor vplivnega ameriškega desničarja Charlieja Kirka. Guverner Utaha je aretacijo potrdil, Robinson pa je bil prijet več kot 400 kilometrov od kraja domnevnega umora.

Po poročilih več medijev naj bi bil Charlie Kirk, ustanovitelj Turning Point USA, umorjen. Donald Trump je izjavil, da je bil storilec "verjetno" prijet. Kirk je bil znan kot kritik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in je prejemal grožnje s smrtjo. Na spletni platformi Bluesky so se pojavili pozivi k smrti vidnih republikancev in konservativnih medijskih osebnosti.

Donald Trump naj bi izkoristil streljanje na desničarskega vplivneža Charlieja Kirka za pripravo nove ofenzive proti nasprotnikom njegove agende. Medtem pa je lektor filozofije na Univerzi v Aarhusu na svojem Facebook profilu izrazil veselje nad Kirkovo smrtjo, rekoč, da je svet boljši kraj, ker je privrženec Trumpa mrtev.

Francijo so zajeli burni protesti, ki jih je sprožila nezadovoljstvo z vladanjem predsednika Emmanuela Macrona. V Parizu in drugod po državi so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, pri čemer so goreli kontejnerji, policija pa je uporabila solzivec. Protestniki so blokirali avtoceste in bencinske črpalke v okviru nacionalnega gibanja "Blokirajmo vse". Razmere so napete, protesti pa so se okrepili po imenovanju novega premierja.

10. septembra so se v Franciji začeli protesti in blokade cest, licejev in univerz. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je bilo oviranih okoli sto licejev, 27 pa blokiranih. Policija je množično posredovala proti dijakom.

V srbskem mestu Novi Sad so protesti proti vladi, na katerih so zahtevali predčasne volitve, prerasli v nasilje. Policija je aretirala 42 oseb, 13 policistov je bilo ranjenih, 18 policijskih vozil pa poškodovanih. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je dejal, da je bil napad na policiste načrtovan.

Na Belorusiji so aretirali 27-letnega poljskega redovnika iz reda karmeličanov. Beloruska televizija je poročala, da so v mestu Lepel v Vitebski oblasti aretirali prebivalca Krakova, rojenega leta 1998. Karmeličani so potrdili aretacijo in prosili za molitev.

V okrožju Bryan v Georgii je prišlo do obsežne racije na gradbišču tovarne baterij Hyundai, kjer je bilo pridržanih 450 nezakonitih priseljencev. Južna Koreja je izrazila zaskrbljenost.

Skupina Defend Our Juries (DOJ) je obljubila, da ne bo utišana, potem ko je policija aretirala organizatorje v jutranjih racijah. Skupina je napovedala "največji dan odpora" v soboto proti prepovedi Palestine Action. Kljub aretaciji sedmih ključnih predstavnikov skupine bodo v soboto potekali trije množični protesti v Derryju, Edinburghu in Londonu. Protesti naj bi nasprotovali prepovedi Palestine Action.

V Kölnu je prišlo do izgredov med protivojno demonstracijo. Po poročanju Tagesschau je policija posredovala in aretirala več protestnikov. Neues-deutschland.de poroča o brutalnem policijskem obkoljevanju in trdi, da je policija vdrla na demonstracije ter pridržala več sto ljudi do jutra.

V Združenih državah Amerike so aretirali moškega, ki je zažgal ameriško zastavo v parku Lafayette v bližini Bele hiše. Protestnik je s tem izrazil nestrinjanje z izvršnim ukazom predsednika Donalda Trumpa glede zaščite ameriške zastave.

V Brisbaneu v Avstraliji je sodišče prepovedalo prehod pro-palestinskega pohoda čez most Story Bridge zaradi varnostnih razlogov, zaradi česar so organizatorji spremenili načrtovano pot. V Združenem kraljestvu pa se aktivisti odločno upirajo prepovedi podpore skupini Palestine Action, ki jo je uvedla laburistična vlada. Skupina Defend Our Juries poziva ljudi k udeležbi v množičnih akcijah proti tej prepovedi, pri čemer je bilo aretiranih že več sto protestnikov.

V kampusu Microsofta v Redmond, Washington, je prišlo do napetosti, ko je bilo med protestom, ki so ga vodili sedanji in nekdanji zaposleni, aretiranih vsaj 18 ljudi. Skupina, imenovana "No Azure For Apartheid," je ciljala na Microsoftove pogodbe o umetni inteligenci z Izraelom, pri čemer so podjetje obtožili pomoči pri apartheidu.

Ameriška agencija za priseljevanje in carinsko izvrševanje (ICE) je med štiridnevno operacijo v Connecticutu aretirala 65 nezakonitih priseljencev, pri čemer je bilo 29 oseb obtoženih ali obsojenih za resna kazniva dejanja, kot so ugrabitve, napadi, kršitve v zvezi z drogami, orožjem in spolnimi delikti. Hkrati je prišlo do obsežnega policijskega pregona v Washingtonu D.C., kjer so aretirali 630 ljudi in zasegli 86 kosov nezakonitega orožja.

V Washingtonu so aretirali žensko, ki je grozila s smrtjo bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Po poročanju revolver.news in thefederalist.com, to ni bil edini poskus atentata na Trumpa v zadnjem letu. Mediji o tem dogodku poročajo zadržano.

Iranska policija je med 12-dnevno vojno z Izraelom aretirala približno 21.000 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s sumom vohunjenja. Informacijo je sporočila iranska nacionalna policija. Po poročanju lokalnih medijev je policija prejela več kot 7.850 nasvetov od javnosti.

Londonska metropolitanska policija je aretirala 466 ljudi 9. avgusta zaradi izražanja podpore aktivistični skupini Palestine Action v Westminsterju. Dodatnih osem aretacij je bilo izvedenih, vključno s petimi zaradi različnih prekrškov. Naslednjega dne, 10. avgusta 2025, je bilo aretiranih več kot 500 ljudi, med njimi upokojenci, ker so protestirali proti genocidu in podpirali Palestine Action.

V Veliki Britaniji je prišlo do aretacij stotine protestnikov, ki so podpirali Palestino, kar je izzvalo odzive. V Severni Irski je bila 74-letna ženska aretirana v Belfastu zaradi nošenja majice s simboli Palestine Action, kar je sprožilo kritike na račun policije PSNI. Kasneje so jo izpustili.

V Londonu je prišlo do množičnih aretacij protestnikov, ki so nasprotovali prepovedi gibanja Palestine Action. Protestniki so se zbrali v Parlamentarnem trgu, kar je povzročilo največje število aretacij v Londonu po letu 1961. Organizatorji so izrazili zaskrbljenost, da vlada kriminalizira ljudi, ki nasprotujejo dogajanju v Gazi. Policija je priznala, da se težko spopada s številčnostjo protestnikov, medtem ko so skupine za človekove pravice obsodile državni odziv na mirni protest kot "globoko zaskrbljujoč".

Londonska policija je aretirala 466 ljudi v središču Londona zaradi protestiranja proti odločitvi britanske vlade o prepovedi aktivistične skupine Palestine Action. Kritiki trdijo, da prepoved te skupine duši svobodo govora in zbiranja ter da želi omejiti pro-palestinske demonstracije.