Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, in njegov zet Jared Kushner sta prispela v Berlin na novo rundo pogovorov, namenjenih doseganju dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je napovedala, da se bo "čim prej" vrnila v Venezuelo, kjer ji grozi pregon s strani socialističnega režima predsednika Nicolása Madura. ZDA si medtem prizadevajo za odstranitev Madura, ki je zaveznik Kitajske.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je obiskal Berlin, kjer se je sestal z voditelji "koalicije voljnih" in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen srečanja so bili nadaljnji posveti o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Predsednik Donald Trump je posredoval v tajsko-kamboški obmejni krizi in po pogovorih z voditelji obeh držav dosegel dogovor o prekinitvi streljanja. Konflikt je izbruhnil kljub nedavnemu mirovnemu sporazumu, podpisanem v Maleziji. Trumpova intervencija odraža njegovo odločno zunanjo politiko.

Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je ugotovil, da je ključno slediti denarju. Če je ameriška vojaška prisotnost na Karibih oblika "diplomatske sile", usmerjene v spremembo režima v venezuelskem Caracasu proti avtokratskemu voditelju Nicolasu Maduru, potem je eden od načinov za pospešitev nestabilnosti režima materialno oslabiti Kubo. V prvem mandatu predsednika Trumpa se je zdelo, da je Madurov režim blizu strmoglavljenja, vendar ga je podprla Kuba.

Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah Bele hiše 'zelo frustriran' zaradi Rusije in Ukrajine. Visoki ameriški uradniki naj bi se v soboto v Evropi sestali z uradniki iz Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, da bi razpravljali o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Če bo ocenjeno, da bo srečanje produktivno, bo Washington poslal svojega predstavnika na pogovore.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v nekaj mesecih, če bi partnerji zagotovili varnost med vojno in če bi spremenili volilno zakonodajo. Po poročanju naj bi ukrajinski uradniki predložili najnovejše mirovne predloge ameriškim pogajalcem. Zelenski je omenil možnost pomoči ZDA in Evrope pri zagotavljanju varnosti volitev.

Grški premier Kiriakos Mičotakis se je v palači Maksimos srečal z alžirskim ministrom za zunanje zadeve Ahmedom Attafom. Med srečanjem sta obe strani potrdili močno željo po okrepitvi odnosov in sodelovanja med Grčijo in Alžirijo. Izmenjali so si tudi poglede na regionalni razvoj, s poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump je na shodu v Pensilvaniji napovedal, da bo opravil telefonski pogovor z voditelji Tajske in Kambodže, da bi jih pozval k miru in rešil njun mejni spor. Tajska in Kambodža sta se medtem obtoževali, da sta v sredinih obmejnih napadih ciljali na civiliste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povabil poljskega predsednika Karola Nawrockega na obisk v Ukrajino in izrazil pripravljenost za srečanje. Poljska stran je potrdila, da potekajo diplomatska prizadevanja za določitev datuma srečanja. Odziv poljske predsedniške palače poudarja pomembnost odnosov z Ukrajino, a obenem omenja potrebo po simetriji v odnosih in priznanju poljske pomoči.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Japonska naj bi pritiskala na Združene države, da okrepijo javno podporo premierki Sanae Takaichi v sporu s Kitajsko, ki ga je sprožila njena nedavna izjava o pripravljenosti braniti Tajvan. Japonska vlada naj bi bila razočarana nad, po njihovem mnenju, nezadostno podporo Washingtona, potem ko je ameriški veleposlanik v Tokiu George Glass prejšnji mesec dejal, da imata Trump in njegova ekipa 'njeno podporo'.

Volodimir Zelenski je po pogovorih z evropskimi voditelji v Londonu napovedal, da bo Ukrajina ZDA v torek posredovala nov predlog mirovnega načrta. Trump je medtem izrazil prepričanje, da Zelenski ni pripravljen podpisati mirovnega predloga, ki so ga pripravile ZDA.

Alastair Crooke analizira, da ruski predsednik Vladimir Putin ne išče zgolj dogovora, temveč vztraja pri sklenitvi pravno zavezujoče pogodbe. Članek razpravlja o geopolitičnih napetostih in stališčih Rusije v mednarodnih odnosih.

Zastopniki Združenih držav in Ukrajine so se na srečanju na Floridi strinjali, da je za napredek pri doseganju miru ključna pripravljenost Rusije, da pokaže resnično zanimanje za mir in sprejme ukrepe za končanje spopadov. V pogovore je bil vključen tudi Jared Kushner, zet Donalda Trumpa, čigar vloga je pri ukrajinskih predstavnikih vzbudila previdni optimizem. Kushner se je poleg srečanja na Floridi udeležil tudi pogovorov v Ženevi in kasneje obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se možnosti za končanje konflikta med Rusijo in Ukrajino znatno povečale. Trenutni trenutek je označil za najboljšo priložnost za dosego miru. Izjava prihaja v času pogovorov v Moskvi med ameriškim odposlancem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu, ki ga predlagajo ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron zanika, da bi v zaupnem telefonskem pogovoru z evropskimi voditelji izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi ZDA "izdale Ukrajino", kot je poročal nemški časnik Der Spiegel. Macron vztraja pri sodelovanju z ZDA glede vprašanja Ukrajine.

Vladimir Putin je zaključil dvodnevni obisk v New Delhiju, kjer je z indijskim premierjem Modijem razpravljal o poglobitvi gospodarskih in strateških vezi. Putin je obljubil neprekinjene dobave poceni nafte Indiji in skupno proizvodnjo orožja, pri tem pa se je vprašal o morebitnem kaznovanju Indije s strani ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Kitajske izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja razpada mednarodnega reda. Poudaril je pomembnost dialoga med Kitajsko in Francijo v tem kontekstu. Macron je že četrtič obiskal Kitajsko, da bi poskušal prepričati kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj pritisne na ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar pri tem ni bil uspešen.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Ameriška veleposlanica v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je obiskala metropolita Soluna Filoteja. Med srečanjem so razpravljali o temah skupnega interesa, metropolit pa je veleposlanici predstavil dejavnosti metropolije. Veleposlanico je spremljal generalni konzul ZDA v Solunu, Jerry Ismail. Metropolit Filotej je Kimberly Guilfoyle zaželel veliko uspeha pri njenem delu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Osrednje teme pogovorov so bile trgovinski deficit, vojna v Ukrajini in globalna rivalstva. Macron je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko ključno za dosego miru v Ukrajini. Spremljala sta ga soproga Brigitte in številna delegacija gospodarstvenikov, obisk pa je bil usmerjen v krepitev bilateralnih vezi med državama.

Poročilo New York Timesa razkriva, da ameriška diplomacija doživlja krizo, saj kar 98 odstotkov diplomatov poroča o strmem padcu morale na delovnem mestu po prihodu Trumpove administracije januarja. Predsednik Ameriškega združenja zunanjih služb (A.F.S.A.), John Dinkelman, opozarja, da se ameriški diplomatski službi povzroča škoda, ki jo bo država čutila desetletja. Prihajajoče poročilo A.F.S.A. svari, da se ameriška diplomatska zmogljivost 'uničuje od znotraj', saj so izkušeni diplomati odpuščeni ali zapuščajo svoje vladne vloge.

Japonska premierka Sanae Takaichi se očitno umika pred nedavnimi zaostrenimi kazenskimi ukrepi, ki jih je Kitajska uvedla proti Tokiu na področjih trgovine, diplomacije in turizma. Peking že tedne stopnjuje pritisk, potem ko je nova japonska vlada izrazila podporo Tajvanu.

Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v Moskvi ni prineslo zbližanja stališč glede ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla ruska vojska. Kljub temu Kremelj napoveduje nadaljnja srečanja z ZDA za dosego miru v Ukrajini. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z Witkoffom in Jaredom Kushnerjem je bilo nenadoma odpovedano, Zelenski pa se vrača v Ukrajino.

Administracija Donalda Trumpa pripravlja mirovni sporazum, ki bi Rusiji ponudil pomemben koncesijo: ameriško priznanje ruskega nadzora nad ukrajinskim ozemljem. Nizozemski premier Mark Rutte pa pričakuje, da bo Ukrajina mesečno prejemala milijardo dolarjev pomoči.

ZDA bodo nadaljevale s poleti za deportacijo nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovim izjavam o zaprtju zračnega prostora. Papež Leo je pozval Trumpovo administracijo, naj ne poskuša odstraniti Nicolása Madura s silo. Domnevni Trumpov ultimat Maduru, naj zapusti državo, se je iztekel brez incidentov. Lindsey Graham je bil kritiziran zaradi poziva papežu, naj bo 'na pravi strani zgodovine'.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump naj bi Maduru ukazal, naj zapusti državo, a je Maduro to zavrnil in poslal sporočilo kljubovanja. Prav tako je Trump ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila bojne operacije v Ukrajini, če se bo ta umaknila iz regij, za katere Rusija trdi, da so njene. Povedal je tudi, da Rusija nima agresivnih načrtov proti Evropi in da je ameriški načrt lahko osnova za prihodnje dogovore o končanju vojne. Viktor Orbán se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o dobavi energije in možnostih za mir v Ukrajini. Putin je tudi dejal, da je podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno pravno nemogoč, vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 4. in 5. decembra obiskal Indijo na povabilo indijskega premierja Narendre Modija. Namen obiska je bil okrepiti dvostranske odnose med državama in oblikovati vizijo za prihodnje sodelovanje.

Donald Trump je Savdsko Arabijo imenoval za "pomembnega zaveznika izven zveze NATO", kar pomeni dramatičen preobrat po letih napetih odnosov, ki jih je zaznamovala naftna vojna in diplomatska zamrznitev. Washington v zameno pričakuje, da se bo Savdska Arabija tesneje uskladila z ZDA.

Rusija je prejela posodobljen mirovni okvir za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga predlagale ZDA in Kijev. Kremelj je potrdil, da bodo o tem razpravljali prihodnji teden. Vladimir Putin je izjavil, da je mirovni načrt, ki ga podpirajo ZDA, osnova za prihodnje dogovore.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ukazal ameriškim diplomatom v Kanadi, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, naj pritisnejo na zaveznike, da poostrijo nadzor nad priseljevanjem. Rubio zahteva, da države gostiteljice omejijo priseljevanje in poročajo, če so vlade preveč naklonjene priseljencem.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph naj bi administracija Donalda Trumpa razmišljala o priznanju ruske oblasti nad Krimom in drugimi okupiranimi ukrajinskimi območji kot del mirovnega sporazuma z Moskvo. Steve Witkoff, ameriški mirovni odposlanec, in Jared Kushner, Trumpov zet, naj bi v Kremelj prispela z neposredno ponudbo Vladimirju Putinu.

Nemški politik Friedrich Merz je poudaril, da mirovni sporazum za Ukrajino ne more biti podpisan brez soglasja Kijeva in Evrope, s čimer je zavrnil možnost, da bi ZDA same odločale o evropskih zadevah. Alexander Sell, poslanec Evropskega parlamenta, pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker naj ne bi bila pripravljena na pogovore z Moskvo, kar naj bi bil razlog, da je Donald Trump ni vprašal za mnenje glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Rusija je napovedala zaprtje poljskega generalnega konzulata v Irkutsku kot odgovor na zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansk-u s strani Poljske. Rusko zunanje ministrstvo je poljskega veleposlanika obvestilo o odločitvi, ki bo začela veljati 30. decembra. Poljska stran meni, da za zaprtje konzulata ni razlogov, saj ne organizira terorističnih dejanj v Rusiji.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom je prejšnji teden postalo napeto, ko je tema pogovora prešla na možnost, da bi se Savdska Arabija pridružila Abrahamovemu sporazumu in normalizirala odnose z Izraelom. Princ je zahteval, da bi Izrael v zameno za mir sprejel "verodostojno pot" do palestinske države, čemur pa izraelska vlada nasprotuje. Trump je bil očitno vznemirjen zaradi prinčevega odziva.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Jonathan A. Czin, pisec za Foreign Affairs, poroča, da je kitajski voditelj Xi Jinping premagal predsednika Donalda Trumpa in zdaj žanje nagrade. Kljub Trumpovim obljubam o gospodarskem napadu na Kitajsko po njegovi vrnitvi v predsedniški stolček, je Peking užival izjemno močno leto diplomacije. Trump je stopnjeval trgovinsko vojno s Kitajsko, uvedel široke tarife, na katere se je Peking hitro odzval s povračilnimi ukrepi. Novembrska pogajanja so privedla do začasnega premirja, vključno z nekaterimi znižanji tarif, vendar se trgovinski konflikt nadaljuje. Czin ugotavlja, da Kitajska ni popustila kljub Trumpovim grožnjam.

Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.