Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Kitajska se je začasno zavezala, da bo omejila prodajo fentanila Mehiki in drugim latinskoameriškim državam, s čimer naj bi preprečila tihotapljenje te droge v Združene države. Medtem pa je Pulitzerjev nagrajenec Thomas Friedman kritiziral strategijo predsednika Trumpa do Kitajske, jo označil za 'vročo zmešnjavo' in dvomil o možnosti napredka.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom napovedal delne dogovore glede znižanja carin za Fentanil, ki prihaja iz Kitajske, in glede kitajskega nadzora izvoza redkih zemelj. Xi je izjavil, da bi morali biti ZDA in Kitajska partnerja in prijatelja. Srečanje je potekalo v Južni Koreji in naj bi prineslo obojestranske koncesije pri carinah in izvoznih kontrolah, dogovor pa bo veljal eno leto.

Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.

Donald Trump je napovedal možnost vojaških akcij v Venezueli pod pretvezo boja proti kartelom drog in trgovini z ljudmi. ZDA so že izvedle pomorske napade na venezuelske ribiške čolne, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Poročila tudi kažejo, da ZDA ocenjujejo spremembo strategije glede trgovine z drogami v Južni Ameriki in razmišljajo o vojaških ukrepih proti strukturam, povezanim s kokainom v Venezueli. V ozadju bi lahko bile tudi interesi po venezuelski nafti.

Donald Trump je napovedal suspenz vseh prizadevanj v boju proti drogam, s čimer je ponovno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Petro je Trumpa obtožil, da želi vplivati na prihodnje predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026.

Donald Trump naj bi na zasebnem srečanju pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj Rusiji prepusti znatno količino ozemlja ali pa se sooči z uničenjem. Trump je zavrnil Zelenskega prošnjo po izstrelkih Tomahawk, ker naj bi jih ZDA potrebovale zase. Trump je izjavil, da bo Rusija obdržala nekaj osvojenega ozemlja, da bi prekinila vojno.

Nekdanji predsednik Donald Trump in direktor FBI Kash Patel sta na skupni tiskovni konferenci poudarila rezultate operacije 'Poletna vročina', nacionalne pobude za zmanjšanje nasilnega kriminala. Trump je napovedal, da se bo pobuda razširila v druga mesta, pri čemer je izpostavil San Francisco in Chicago. Po trditvah Trumpa in Patela je bilo aretiranih več kot 28.000 nasilnih kriminalcev, zasežena pa je bila zadostna količina fentanila za ubiti 55 milijonov Američanov. Poleg tega so ZDA uničile še eno ladjo z drogami, za katero Trump trdi, da je povezana z določenimi terorističnimi organizacijami.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Donald Trump je izdal ostro opozorilo Hamasu, da se bodo 'sprožili vsi peklenski jeziki', če ne bodo prenehali z določenimi dejanji (vir: townhall.com). Hkrati je Trump napovedal načrt za invazijo na Venezuelo z namenom zaustavitve pretoka nevarnih drog, ki naj bi povzročile smrt več kot dveh milijonov Američanov (vir: sgtreport.com). Ločeno od tega, se premier Mark Carney odpravlja v Washington na pogovore s Trumpom o tarifah in trgovinskem sporazumu (vir: westernstandard.news).

Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k kazenskemu pregonu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaških napadov na ladje, ki prevažajo droge v Karibskem morju. Petro je v svojem govoru izjavil, da so "večina" preprodajalcev mamil "blond in modrookih".

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.

Belgijski minister za varnost in notranje zadeve, Bernard Quintin, načrtuje napotitev vojske na ulice Bruslja, da bi se spopadli z naraščajočim nasiljem, povezanim z drogami. Ta načrt naj bi bil blizu uresničitve, saj želi minister zagotoviti varnost in celovitost države.

Predsednik Trump je nakazal možnost vojaških napadov znotraj Venezuele, medtem ko je predsednik Maduro potrdil mobilizacijo 25.000 vojakov na meji s Kolumbijo in na morskih izhodih. Maduro je pozval k deeskalaciji napetosti.

Demokratski kongresniki so kritizirali odločitev predsednika Trumpa o napotitvi Nacionalne garde v Washington, D.C. Trump je prav tako grozil z uporabo Nacionalne garde v drugih mestih z demokratskimi župani, kar je sprožilo opozorila Billa Maherja. Predsednik Trump je bil neuspešen tudi v več sodnih postopkih, ki so izpodbijali njegove politike, vključno z množičnimi deportacijami, carinami in napotitvijo vojakov v ameriška mesta.

Mehiški nezakoniti priseljenec Peraza Alvarez je bil v Združenih državah obsojen na tri leta zapora zaradi vpletenosti v trgovino z drogami na območju Seattla. Po odsluženju kazni ga čaka deportacija. Medtem je mehiški predsednik zahteval, da ZDA Mehiki delijo 15 milijard dolarjev, pridobljenih od premoženja obsojenega vodje kartela Zambade, ki je priznal krivdo za trgovino z drogami in umore, vključno z nadzorom nad tihotapljenjem fentanila.

James Edwin Yokeley mlajši, 66-letni republikanski predsednik volilne komisije okrožja Surry v Severni Karolini, se sooča s hudimi kazenskimi obtožbami. Oblasti v Wilmingtonu v Severni Karolini so razkrile, da naj bi svojim vnukinjama v sladoled podtaknil nezakonite droge, vključno z MDMA in kokainom.

Španska policija je v Benahavisu na Costa del Sol aretirala iskanega poljskega begunca, ki ga Europol obravnava kot visokovrednega cilja zaradi suma umora in trgovine z drogami. Moški naj bi bil vodja nasilne mreže 'narco-huliganov' iz Krakova, ki se je ustalila v Španiji. Medtem pa je Pino Arlacchi, nekdanji vodja UNODC, zanikal vpletenost Venezuele v trgovino z drogami in trdil, da med njegovim mandatom ni bilo potrebe po sodelovanju z venezuelsko vlado na tem področju.

V Južni Dakoti so aretirali ilegalnega tujca, ki naj bi prevažal približno 12 milijonov dolarjev vredno metamfetamina. Policija je zasegla 207 funtov kristalnega metamfetamina, kar je največja količina droge, ki so jo kdaj zasegli v tej ameriški zvezni državi. Guverner Larry Rhoden je novico potrdil in poudaril pomembnost zasega.

Članki obravnavajo dva različna vidika politike Donalda Trumpa. Prvi članek s spletne strani counterpunch.org se osredotoča na Trumpove carine in njihov vpliv na zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, pri čemer opozarja na nevarnost ugibanja o Trumpovih motivih. Drugi članek s spletne strani americanfaith.com poroča o tem, da Trump razmišlja o reklasifikaciji marihuane kot manj nevarne droge, kar sproža različne odzive in vpliva na investicije.

ZDA so povečale nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije in obsodbe venezuelskega predsednika Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev, kar ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z drogami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil podporo Maduru in ukazal vojski, da ga brani. Medtem je venezuelska vlada razkrila domnevno zaroto ZDA in desne opozicije za strmoglavljenje Madura, kar je sprožilo proteste v Latinski Ameriki. Italijanski del Mednarodne protifašistične organizacije je potezo ZDA označil za teroristično provokacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.