Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril podrobnosti obsežnega letalskega, pomorskega in kopenskega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile strmoglavile režim Nicolása Madura. Operacija, ki jo je Trump opisal kot najobsežnejšo tovrstno akcijo po drugi svetovni vojni, se je končala z zajetjem Madura in njegove žene v sredini noči. Po navedbah ameriškega predsednika so bile vse venezuelske oborožene sile med napadom hitro onesposobljene, država pa je po njegovih besedah znova svobodna. Zajeti Nicolás Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo skupaj s soprogo spopadal z obtožbami pred ameriškim pravosodnim sistemom. Trump je poudaril, da imajo obveščevalne službe neizpodbitne dokaze o Madurovi vpletenosti v vodenje narkokartela, ki je Združene države Amerike preplavljal s prepovedanimi drogami. Ameriška administracija Madura obtožuje neposredne odgovornosti za smrt sto tisoč Američanov zaradi trgovine z mamili in uporabe nasilnih metod za teroriziranje prebivalstva. Čeprav je bila vojaška operacija izvedena učinkovito, mednarodni analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odstranile iz države. Trump je novico objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je navedel, da je operacija potekala v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, podrobnosti o trenutni lokaciji zakoncev Maduro pa še niso znane. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti, ki so vključevale napade na narkokartele in vojaško infrastrukturo na venezuelskem ozemlju. Trump je svojo odločitev utemeljil z obtožbami o Madurovi vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Kljub zajetju nekdanjega voditelja Trump še ni podal jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, vendar je poudaril, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri odločanju o prihodnjem vodstvu države, v kateri je bilo medtem razglašeno izredno stanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki. Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Ameriško južno poveljstvo (Southcom) je sporočilo, da so ameriške sile v ponedeljek, 29. decembra 2025, izvedle vojaški napad na čoln v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana. V operaciji, ki je bila usmerjena proti domnevnim tihotapcem mamil, sta bila ubita dva moška. Ameriška vojska je ob tem objavila videoposnetek napada, ki prikazuje natančen zadetek plovila. To je že drugi tovrstni smrtonosni napad v manj kot tednu dni na istem območju, kar nakazuje na okrepljeno strategijo Združenih držav Amerike pri prestrezanju narkotikov na morju s pomočjo kinetične sile. Plovilo je bilo po navedbah vojaških virov vpleteno v mednarodno trgovino z drogami, napad pa se je odvil v okviru razširjenih operacij za zagotavljanje varnosti v regiji. Identiteti ubitih oseb in točen izvor plovila za zdaj ostajata neznana.

Nekdanji predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki marihuano razvršča med manj nevarne substance, kljub pomislekom republikanskih zakonodajalcev. Poleg tega je Trump na kampanjskem dogodku ostro kritiziral demokratskega kandidata za senat Roya Cooperja, označil ga je za "radikalnega levičarja" in podprl republikanskega kandidata Michaela Whatleyja, hvaleč ga kot "močnega in trdnega človeka" ter ključnega zaveznika v Severni Karolini.

Ruska spletna knjižnica »Litres« je odstranila 4.500 knjig s svoje platforme zaradi novega zakona o prepovedi propagande drog, ki bo začel veljati marca 2026.

Donald Trump je odredil zveznim uradnikom, da spremenijo uvrstitev konoplje v skladu z ameriško zakonodajo o drogah, kar predstavlja najpomembnejši premik v ameriški politiki marihuane v desetletjih. Predlog za ublažitev zvezne klasifikacije marihuane se sooča z nasprotovanjem znotraj Republikanske stranke, ki navaja povezavo z množičnimi streljanji. Sprememba bi lahko spodbudila raziskave in razširila dostop do marihuane, vendar se pojavljajo tudi kritike.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je zavrnil izjave opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da je 60 % Venezuelcev vpletenih v trgovino z drogami. Medtem ZDA povečujejo pritisk na Venezuelo z blokadami in grožnjami o bombardiranju ladij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Marseille, da bi okrepil boj proti trgovini z mamili po umoru Mehdija Kessacija. Vendar kritiki trdijo, da kljub Macronovim obljubam in povečanim varnostnim ukrepom, kot so višje kazni in nova policijska postaja, na terenu ni opaznega napredka.

Predsednik Trump se je z Melanio Trump udeležil sprejema v Beli hiši ob Hanuki in napovedal televizijski nagovor narodu. Uvedel je tudi omejitve potovanj za Burkino Faso, Niger in Južni Sudan.

Administracija nekdanjega predsednika Trumpa je uradno označila kolumbijsko kriminalno mrežo Clan del Golfo za transnacionalno teroristično organizacijo, s čimer je razširila ameriške sankcije proti eni najmočnejših skupin za trgovino z drogami v Kolumbiji. State Department je objavil, da je Clan del Golfo, organizirana kriminalna milica v Kolumbiji, ki se ukvarja s kokainom in trgovino z ljudmi, uvrščen na seznam tujih terorističnih organizacij.

Donald Trump razmišlja o manj restriktivni kategorizaciji marihuane v skladu z zvezno zakonodajo. Hkrati pa se ultra-rdeče zvezne države upirajo, ker je Trumpova administracija uvedla drastične reze v agencijah za upravljanje javnih zemljišč, kar najbolj prizadene podeželske skupnosti na zahodu ZDA. Ocena pravi, da je bilo odpuščenih približno 5.200 delavcev, pričakujejo pa se še globlji rezi, kar ogroža skupnosti, ki so odvisne od teh zemljišč.

Predsednik Trump naj bi z izvršnim ukazom znatno zmanjšal zvezne omejitve glede marihuane, kar bi lahko storil že v naslednjih nekaj tednih. Pričakuje se, da bo ukaz sprostil nekatere zvezne omejitve uporabe marihuane.

Ron Paul poroča, da je Pentagon, pod vodstvom Peta Hegsetha, izvedel nov vojaški napad na ladjo, ki naj bi tihotapila droge v vodah Latinske Amerike, predvsem blizu Venezuele. To je že 23. ladja, ki jo je ameriška vojska uničila v tej regiji.

Nekdanji visoki uradnik ameriške agencije za boj proti drogam (DEA), ki je bil imenovan za namestnika vodje urada za finančne operacije v času Obamove administracije, je bil obtožen pranja 12 milijonov dolarjev za kartel Jalisco New Generation (CJNG). Paul Campo, ki je nadzoroval operacije pranja denarja pri FBI in odstopil januarja 2016, naj bi opral približno 750.000 dolarjev za kartel.

Predsednik Donald Trump se je znašel pod plazom kritik, potem ko je somalijske priseljence označil za 'smeti' in izpostavil kongresnico Ilhan Omar, ki je v Združene države Amerike prispela leta 1995, ko je njena družina pobegnila pred somalijsko državljansko vojno. Omarjeva je Trumpove izjave označila za demonizacijo etničnih skupin.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zagrozil Donaldu Trumpu po njegovi izjavi, da bo vsaka država, ki trguje z drogami v ZDA, izpostavljena napadu. Petro je Trumpu odgovoril z besedami o "prebujenju jaguarja". Članek na Left Voice trdi, da Trumpu ni mar za trgovino z drogami, ampak za prevlado nad Latinsko Ameriko.

Administracija za boj proti drogam (DEA) poroča, da so zaradi vojaških udarov predsednika Trumpa na domnevna plovila za prevoz drog na Karibih narasle cene kokaina. Administrator DEA Terry Cole je povedal, da je kokain dražji ne le v ZDA, ampak tudi na prvih postajališčih, kot so Portoriko, Dominikanska republika, Gvatemala, Honduras in Srednja Amerika.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Ameriški sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so Združene države "šele začele ubijati narko-teroriste", kar pomeni zaostritev neposrednih akcij proti pripadnikom kartelov. Hegseth je v ločeni objavi poudaril, da je kampanja proti transnacionalnim narkokartelom vstopila v novo fazo.

V zvezni državi Washington so razbili več mednarodnih mrež za trgovino s fentanilom, ki so jih vodili ilegalni priseljenci. Federalni agenti so v oktobru razbili dve mednarodni mreži, eno povezano z Ekvadorjem in drugo z Mehiko. Aretirali so več kot 18 oseb in zasegli velike količine fentanila, narkotikov, nezakonitega orožja in celo improvizirano eksplozivno napravo.

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila zavrnitev ideje o ameriški vojaški intervenciji proti kartelom v Mehiki. Njena izjava je sledila izjavi predsednika Trumpa, ki je izrazil pripravljenost za izvedbo napadov na mehiškem ozemlju, da bi zajezil pretok drog. Sheinbaumova je poudarila, da se to ne bo zgodilo.

Ameriško finančno ministrstvo je sankcioniralo Ryana Jamesa Weddinga, nekdanjega kanadskega olimpijskega deskarja na snegu in zdaj ubežnika na seznamu najbolj iskanih oseb FBI, skupaj z devetimi drugimi posamezniki in devetimi povezanimi podjetji. Wedding, ki je postal 'kralj kokaina', je zdaj na FBI-jevem seznamu desetih najbolj iskanih.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Načrt nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi močno prizadel dolgoročne stanovanjske programe, pomagal pri razgradnji taborišč in vsiljeval zdravljenje duševnih bolezni in odvisnosti. Po ocenah bi se lahko zaradi teh sprememb skoraj 200.000 ljudi znašlo v tveganju brezdomstva.