Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.
Kronologija dogodkov
23. dec. 2025 :Trumpove ostre obtožbe glede tovarn kokaina.Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega kolega Petra opozoril, naj bo previden, in ga obtožil dopuščanja delovanja tovarn kokaina v državi. Ta incident je sovpadal z močnim pritiskom na venezuelskega voditelja Madura, kar kaže na širšo strategijo ZDA v regiji.
21. okt. 2025 :Prekinitev ameriške pomoči Kolumbiji.Donald Trump je uradno prekinil finančno pomoč Kolumbiji z utemeljitvijo, da Gustavo Petro ne stori dovolj za zatiranje proizvodnje drog. Petro je takrat sprožil polemike z izjavami, ki so bile v Washingtonu razumljene kot neposredna grožnja takratnemu predsedniškemu kandidatu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v Latinski Ameriki, kar je pomembno za širšo mednarodno varnost in zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Kolumbije bi lahko vplivala na globalne tokove prepovedanih drog, kar predstavlja varnostno tveganje za celotno Evropo, vključno s slovenskim trgom.
Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.
Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.
Predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje pošiljanja ameriških kopenskih enot v Venezuelo, medtem ko Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibih. ZDA so tja napotile letalonosilko USS Gerald R. Ford in približno 15.000 vojakov.
Administracija Donalda Trumpa je okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju in okoli Venezuele pod pretvezo boja proti drogam. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je bombardiralo več venezuelskih plovil, za katere trdijo, da so prevažala droge v ZDA, pri čemer so bili ubiti vsi člani posadke. Levičarske organizacije v Venezueli so izdale skupno izjavo, v kateri obsojajo to imperialistično agresijo in zahtevajo umik ameriških enot iz Karibov in Latinske Amerike. Venezuela je obtožena, da je 'narko-država'.
Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v Latinski Ameriki, kar je pomembno za širšo mednarodno varnost in zunanjo politiko Evropske unije, katere članica je tudi Slovenija. Morebitna destabilizacija Kolumbije bi lahko vplivala na globalne tokove prepovedanih drog, kar predstavlja varnostno tveganje za celotno Evropo, vključno s slovenskim trgom.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.