Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir, María Corina Machado, je po letu skrivanja ponovno stopila v javnost v Oslu, kamor je skrivaj pobegnila s čolnom. Machado je obtožila režim Nicolása Madura, da se povezuje s kriminalnimi mreźmi, in dejala, da je Venezuelo 'zasedena' s strani ruskih in iranskih agentov, Hezbolaha in lokalnih tolp. Prav tako se je bala, da bi ZDA napadle njeno plovilo ob odhodu iz Venezuele.

Medtem ko se Donald Trump predstavlja kot 'mirovni predsednik', naj bi imele korporacije, kot je JPMorgan, velik vpliv na ameriško varnostno in obrambno politiko. Poljski zgodovinar in politolog Mieczysław Ryba poudarja, da je predsednik Karol Nawrocki zaradi svojih odnosov s Trumpom postal eden najvplivnejših politikov v Evropi, pri čemer Donald Tusk ne more izpolniti te vloge.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sklenil sporazume z Demokratično republiko Kongo, Ruando, Ukrajino, Armenijo in Azerbajdžanom, ki ameriškim podjetjem zagotavljajo prednostni dostop do mineralnih bogastev. Republikanski senator Dave McCormick je izrazil dvome glede Trumpove odločitve o izvozu NVIDIA-inih čipov za umetno inteligenco H200-razreda na Kitajsko, kar je del širših pogajanj o dostopu do kmetijskih trgov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Kijev ZDA predložil posodobljen mirovni načrt, ki vključuje varnostna jamstva in dogovor o obnovi. Medtem pa naj bi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino vključeval ponovno vzpostavitev ruskih energetskih tokov v Evropo, velike ameriške naložbe v sektor redkih zemelj v Rusiji in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je financiralo enotedensko potovanje v Izrael za več kot 1000 ameriških krščanskih sionističnih pastorjev in vplivnežev. Mike Evans, evangeličanski pastor in eden od organizatorjev potovanja, je povedal, da je to prvič v zgodovini, da je Izrael uradno sodeloval s 1000 pastorji, da bi jih imenoval za ambasadorje v boju proti antisemitizmu in za doseganje mladih.

Ameriška administracija načrtuje uvedbo dodatne zahteve za tuje turiste, ki želijo vstopiti v ZDA. Po novem bi morali predložiti zgodovino svojih aktivnosti na družbenih omrežjih v zadnjih petih letih, vključno s profili na vseh uporabljenih platformah. Ta ukrep, ki je del novega paketa za nadzor nad tujimi državljani, bi lahko pospešil že obstoječi upad mednarodnih potovanj v ZDA, ki je v prvih devetih mesecih leta 2024 znašal 5,5 %.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi po navedbah visokega uradnika Bele hiše spoznal, da se je motil glede ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav tega ne bo javno priznal. Medtem je Trump napadel New York Times zaradi "lažnih" poročil, ki naj bi nakazovala na njegovo upočasnitev, ter jih označil za "izdajalske".

Predstavniki češke opozicije, med njimi Marek Benda, so se v Bratislavi sestali s slovaškimi kolegi, da bi razpravljali o Benešovih dekretih. Slovaški opozicijski poslanci so poudarili, da nihče ne želi odpirati teh dekretov, ki so po drugi svetovni vojni omejevali lastninske pravice nemške in madžarske manjšine, temveč se razprava osredotoča na to, da se ti dekreti ne bi smeli uporabljati v sedanjosti.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere, ki se že 16 mesecev skriva in se ne more varno vrniti v Venezuelo. Nagrada opozarja na krizo v Venezueli, ki jo zaznamujejo gospodarski zlom, množični izgon in omejevanje svoboščin. Poudarja, da je boj v Venezueli sedaj predstavljen kot boj med demokracijo in avtoritarnostjo.

Belgijska radiotelevizija RTBF se je znašla pod kritikami zaradi odločitve, da bo sodelovala na Evroviziji 2026 kljub prisotnosti Izraela, kar kritiki vidijo kot poskus »belaženja zločinov« proti Palestincem. Islandski RUV se je pridružil bojkotu istega tekmovanja, ker organizatorji dovoljujejo sodelovanje Izraelu. Islandski RUV je izjavil, da udeležba Islandije ne bo prinesla veselja ali miru.

Donald Trump želi preoblikovati evropsko politiko, kar se po mnenju mnogih volivcev v velikih evropskih demokracijah že dogaja. Vrnitev Trumpa na položaj ameriškega predsednika je za volivce v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pomembnejša od izbire nacionalnih voditeljev, kaže mednarodna raziskava Politica. Evropski volivci menijo, da je Trumpovo predsedovanje pomembnejše od njihovih voditeljev, ocenjujejo pa tudi, kako se Mertz, Macron, Starmer in vodstvo EU spopadajo z ameriškim predsednikom.

Odbor za Nobelovo nagrado je presenetljivo sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado na poti v Oslo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado je skrivno zapustila Venezuelo. Nagrada je povzročila ogorčenje med zavezniki venezuelskega diktatorja Nicolása Madura.

Ameriške sile so pod Trumpovim ukazom zasegle venezuelski naftni tanker ob obali Venezuele. Opisujejo to kot dramatično zaostritev pritiska na režim Nicolása Madura. Zaseženi tanker je bil povezan s sankcioniranimi naftnimi mrežami, ki vključujejo Venezuelo in Iran. Ameriška vojska je na tanker vdrla s helikopterji, kar so uradniki ZDA upravičili kot napad na nezakonito mrežo za prevoz nafte.

Donald Trump je izjavil, da je v telefonskih pogovorih z evropskimi voditelji, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierjem Keirjem Starmerjem, uporabil "ostre besede" glede Ukrajine. Trump je poudaril, da nima več potrpljenja za mirovna pogajanja v Ukrajini in ponovno pozval k volitvam v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v nekaj mesecih, če bi partnerji zagotovili varnost med vojno in če bi spremenili volilno zakonodajo. Po poročanju naj bi ukrajinski uradniki predložili najnovejše mirovne predloge ameriškim pogajalcem. Zelenski je omenil možnost pomoči ZDA in Evrope pri zagotavljanju varnosti volitev.

Ukrajina je poslala prenovljen mirovni načrt ZDA in zahteva demilitarizirano cono ter soglaša z volitvami. Predsednik Zelenski je sklical nujne pogovore s predstavniki 30 držav zaradi pritiska Trumpa glede mirovnega načrta. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril zaveznike, da bi lahko bila Rusija naslednja tarča in pozval k večjim obrambnim naporom.

Ameriške sile so zasegle tanker ob obali Venezuele, kar se je zgodilo v času naraščajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da je bil tanker "zelo velik".

Nova knjiga trdi, da je Izrael v napadih na Libanon leta 2024, vključno z zloglasnim napadom, imenovanem "Operacija Grim Beeper", uporabljal tehnologijo ameriškega podjetja Palantir. Knjiga, biografija izvršnega direktorja Palantirja Alexa Karpa z naslovom "The Philosopher in the Valley: Alex Karp, Palantir, and the Rise of the Surveillance State", tudi navaja, da je Izrael podobno tehnologijo uporabljal tudi pri racijah v Gazi.

Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.

Ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa razmišlja o zaostritvi preverjanja potnikov iz 42 držav, ki so upravičene do vizumske oprostitve. Novi načrt predvideva obvezno razkritje pet let zgodovine aktivnosti na družbenih omrežjih za obiskovalce.

Odbor za zunanjo politiko v parlamentu ni podprl predloga za podporo Ukrajini, temveč je izrazil podporo mirovnim prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Predsednik odbora Radek Vondráček (ANO) je predlagal, da se podpre Trumpovo prizadevanje za končanje vojne v Ukrajini ob ohranjanju državnosti te države. Odbor je pozval k okrepitvi transatlantskega partnerstva med Češko in Združenimi državami ter zavrnil njegovo razrahljanje, pri čemer je poudaril, da brez vključitve Združenih držav ni mogoč mir.

Delnice podjetja Intel so padle po vložitvi tožb, ki obtožujejo večje ameriške proizvajalce čipov, da niso preprečili, da bi njihova tehnologija končala v ruskem orožju, uporabljenem proti civilistom v Ukrajini. Tožbe obtožujejo Intel, Advanced Micro Devices, Texas Instruments in distributerja Mouser Electronics (v lasti Berkshire Hathaway) "namerne ignorance", saj naj bi bili omejeni polprevodniki preko tretjih oseb preprodani v Rusijo in Iran.

Ron Paul poroča, da je Pentagon, pod vodstvom Peta Hegsetha, izvedel nov vojaški napad na ladjo, ki naj bi tihotapila droge v vodah Latinske Amerike, predvsem blizu Venezuele. To je že 23. ladja, ki jo je ameriška vojska uničila v tej regiji.

Grški premier Kiriakos Mičotakis se je v palači Maksimos srečal z alžirskim ministrom za zunanje zadeve Ahmedom Attafom. Med srečanjem sta obe strani potrdili močno željo po okrepitvi odnosov in sodelovanja med Grčijo in Alžirijo. Izmenjali so si tudi poglede na regionalni razvoj, s poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump je ponovno omenil možnost agresije proti Venezueli in ni izključil napotitve kopenskih sil. To je izjavil v intervjuju za medij Politico, kjer je govoril o svojem odnosu z Evropo in novi doktrini nacionalne varnosti. Medtem je njegov obrambni minister Pete Hegseth pod preiskavo zaradi povzetih umorov na Karibih. V New Yorku in več kot 65 mestih v ZDA so potekali protesti proti Trumpovi administraciji in njeni morebitni vojaški intervenciji v Venezueli. Protestniki so pod sloganom "Ustavite vojno, preden se začne" obsodili imperialistično agresijo v Latinski Ameriki.

Jimmy Kimmel je podaljšal pogodbo z ABC za eno leto, kar mu bo omogočilo, da bo do leta 2027 nadaljeval s kritiziranjem Donalda Trumpa. Kimmel se je odzval na Trumpovo objavo na Truth Social in sarkastično komentiral njegovo mnenje o intervjuju Marjorie Taylor Greene na 60 Minutes. Medtem so bili Trumpovi komentarji o Natu, kjer se je pohvalil, da ga zavezniki kličejo 'očka', deležni kritik in posmeha. Trump je v intervjuju za Politico govoril o ruski invaziji na Ukrajino in dejal, da ga ima generalni sekretar Nata Mark Rutte rad in da mu je rekel 'očka'.

Predsednik Trump je na shodu v Pensilvaniji napovedal, da bo opravil telefonski pogovor z voditelji Tajske in Kambodže, da bi jih pozval k miru in rešil njun mejni spor. Tajska in Kambodža sta se medtem obtoževali, da sta v sredinih obmejnih napadih ciljali na civiliste.

Tesni evropski zaveznik ZDA je prvič označil Združene države za "varnostno tveganje". Razlog naj bi bila vztrajnost predsednika Donalda Trumpa, da bi Grenlandija postala ameriško ozemlje. Trump je željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, vendar se je njegova retorika stopnjevala od začetka drugega mandata, pri čemer ni izključil uporabe gospodarskih ali celo vojaških sredstev za dosego tega cilja. Grenlandija je avtonomno ozemlje Danske, danski voditelji pa večkrat poudarjajo, da otok "ni naprodaj".

Nekdanji predsednik Donald Trump je Mehiko obtožil kršenja sporazuma iz leta 1944, ker naj bi zadrževala vodo, ki pripada teksaškim kmetom. Zagrozil je z uvedbo dodatne petodstotne carine, če Mehika ne bo takoj ukrepala in sprostila zahtevane količine vode.

Ameriške, kanadske in britanske univerze, vključno z MIT, Oxfordom in McGillom, so v zadnjih petih letih sodelovale z laboratoriji za umetno inteligenco, ki so vpeti v kitajski varnostni aparat. Pri tem so se zanašale na financiranje davkoplačevalcev. Eden od teh laboratorijev je povezan z množičnim zapiranjem Ujgurov in Ministrstvom za javno varnost, ki je obtoženo ciljanja na kitajske disidente v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu postavil nekajdnevni rok za odgovor na mirovni predlog, ki vključuje ozemeljske koncesije Rusiji v zameno za varnostna jamstva. Trump naj bi si prizadeval za dogovor do božiča, Zelenski pa naj bi za posvetovanje s svojimi evropskimi zavezniki potreboval več časa.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, je izjavil, da je Grčija zaradi energetskih sporazumov v središču nove energetske arhitekture. Po vrnitvi iz ZDA je izrazil optimizem glede obravnave grških gospodarskih dosežkov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z zahodnimi voditelji v Londonu izjavil, da ni prišlo do dogovora z ZDA glede ozemlja v konfliktu z Rusijo. Ponovil je, da Kijev zavrača umik iz Donbasa, kar je ključna zahteva Moskve za prekinitev ognja. Zelenski je tudi pozval ZDA, da skupaj z evropskimi partnerji pomagajo zagotoviti varnost prihodnjih volitev v Ukrajini, s čimer je odgovoril na namige, da se oklepa oblasti.

Senat ZDA bo prihodnji teden glasoval o resoluciji, ki bi omejila vojaške posege predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Senator Rand Paul je izjavil, da mora Trump za vojaško posredovanje v Venezueli pridobiti dovoljenje kongresa.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Po poročanju Financial Timesa naj bi bil Blair izključen zaradi pritiska več arabskih in muslimanskih držav. Podrobnosti o odboru za mir ostajajo nejasne, vendar naj bi Blair poskušal vplivati na mirovne načrte za Gazo.

Predsednik Trump je dejal, da razmišlja o uvedbi "zelo visokih" carin na kanadsko gnojilo, če bo potrebno. Prav tako je Trump 9. decembra 2025 v Mount Pocono v Pensilvaniji nagovoril udeležence o gospodarstvu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povabil poljskega predsednika Karola Nawrockega na obisk v Ukrajino in izrazil pripravljenost za srečanje. Poljska stran je potrdila, da potekajo diplomatska prizadevanja za določitev datuma srečanja. Odziv poljske predsedniške palače poudarja pomembnost odnosov z Ukrajino, a obenem omenja potrebo po simetriji v odnosih in priznanju poljske pomoči.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je v torek v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Elizejski palači. To je bil prvi uradni obisk Nicușorja Dana, odkar je prevzel funkcijo. Pred srečanjem z Macronom se je Dan sestal s predstavniki romunske skupnosti, kjer naj bi imel nerazumljiv govor.

Ponovno je izbruhnilo nasilje med Tajsko in Kambodžo, pri čemer se državi medsebojno obtožujeta kršenja dogovorjene prekinitve ognja. Tajska je izvedla zračne napade na Kambodžo, kar je dodatno zaostrilo že tako napet obmejni konflikt. Prekinitev ognja med državama je po kratkem času znova prekinjena, poročajo o streljanjih in žrtvah.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Japonska naj bi pritiskala na Združene države, da okrepijo javno podporo premierki Sanae Takaichi v sporu s Kitajsko, ki ga je sprožila njena nedavna izjava o pripravljenosti braniti Tajvan. Japonska vlada naj bi bila razočarana nad, po njihovem mnenju, nezadostno podporo Washingtona, potem ko je ameriški veleposlanik v Tokiu George Glass prejšnji mesec dejal, da imata Trump in njegova ekipa 'njeno podporo'.

Tehnološki milijarder Elon Musk je v sporu z Evropsko unijo, potem ko je EU njegovi platformi X naložila visoko globo zaradi "pomanjkanja transparentnosti". Musk je EU označil za "Četrto cesarstvo" in dejal, da jo je treba ukiniti. Italijanski minister Crosetto je izrazil nezadovoljstvo nad podrejenostjo Italije ZDA, medtem ko je premierka Meloni poudarila potrebo po upoštevanju situacije. Italija pa je podpisala pogodbo o nakupu 100 raket zemlja-zrak od ZDA za 300 milijonov dolarjev, kar je del italijanskih nakupov od ameriških podjetij v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev v letu 2024.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je po obiskih v Londonu in Bruslju v torek v Rimu srečal s papežem Leonom XIV. v papeški rezidenci Castel Gandolfo. Popoldne je opravil še pogovor z italijansko premierko Giorgio Meloni. To je bilo njuno drugo srečanje v petih mesecih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela "zelo kmalu". Izjava prihaja v času občutljivih pogovorov o nadaljevanju prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom.

V preteklosti so ZDA državne udare izvajale prikrito preko Cie, kar je nakazovalo na zavedanje o njihovi nelegitimnosti. Sedaj pa jih, po navedbah članka, izvajajo odprto, celo z mornarico.

Članek obravnava vlogo zveze Nato kot ključnega elementa ameriške zunanje politike v Evropi od njene ustanovitve leta 1949. Poudarja, da ameriške politične in politične elite še naprej podpirajo ključne predpostavke o pomembnosti Nata za ameriško strategijo globalne prevlade.

Izrael je zavrnil predlog Katarja in Turčije, ki predvideva prenos orožja Hamasa na Palestinsko upravo, ki naj bi upravljala Gazo, ali njegovo skladiščenje pod mednarodnim nadzorom. Izraelski viri poročajo, da načrt ni sprejemljiv.

Izrael načrtuje skoraj petkratno povečanje proračuna za javno diplomacijo, znanega tudi kot "hasbara". Predlog predvideva povečanje proračuna za propagando na 729 milijonov dolarjev do leta 2026, kar je znatno povečanje s 150 milijonov dolarjev v letošnjem letu. Ta pomemben porast sredstev za javno diplomacijo prihaja v času, ko se ugled Izraela v ZDA poslabšuje.

Posebni odposlanec ZDA za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da so se "dobronamerne monarhije" na Bližnjem vzhodu "najbolje obnesle". Na panelu o Siriji med forumom v Dohi je Barrack pohvalil sirsko upravo predsednika Ahmada al-Sharaa za "epski" in "herojski" dosežek po padcu Bašarja al-Assada decembra 2024. Barrack je posvaril pred zahodnimi prizadevanji za vsiljevanje demokratičnih modelov na Bližnjem vzhodu, saj naj takšne pobude "niso bile uspešne". Njegove izjave so sprožile kritike, saj so ZDA podprle številne bližnjevzhodne monarhije, ki so znane po kršenju človekovih pravic.

Pojavili so se pomisleki, da Donald Trump med opravljanjem dela zaspi. Svetovalka Karoline Leavitt je obljubljala davčne "bonuse", medtem ko Trumpova ekipa pričakuje, da bodo odločitve Vrhovnega sodišča pomagale republikancem na volitvah leta 2026. Prav tako se je pojavil pravni dokument Pam Bondi, ki bi lahko škodoval Trumpu.