Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.

Odbor za zunanjo politiko v parlamentu ni podprl predloga za podporo Ukrajini, temveč je izrazil podporo mirovnim prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Predsednik odbora Radek Vondráček (ANO) je predlagal, da se podpre Trumpovo prizadevanje za končanje vojne v Ukrajini ob ohranjanju državnosti te države. Odbor je pozval k okrepitvi transatlantskega partnerstva med Češko in Združenimi državami ter zavrnil njegovo razrahljanje, pri čemer je poudaril, da brez vključitve Združenih držav ni mogoč mir.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu postavil nekajdnevni rok za odgovor na mirovni predlog, ki vključuje ozemeljske koncesije Rusiji v zameno za varnostna jamstva. Trump naj bi si prizadeval za dogovor do božiča, Zelenski pa naj bi za posvetovanje s svojimi evropskimi zavezniki potreboval več časa.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Volodimir Zelenski je po pogovorih z evropskimi voditelji v Londonu napovedal, da bo Ukrajina ZDA v torek posredovala nov predlog mirovnega načrta. Trump je medtem izrazil prepričanje, da Zelenski ni pripravljen podpisati mirovnega predloga, ki so ga pripravile ZDA.

Zastopniki Združenih držav in Ukrajine so se na srečanju na Floridi strinjali, da je za napredek pri doseganju miru ključna pripravljenost Rusije, da pokaže resnično zanimanje za mir in sprejme ukrepe za končanje spopadov. V pogovore je bil vključen tudi Jared Kushner, zet Donalda Trumpa, čigar vloga je pri ukrajinskih predstavnikih vzbudila previdni optimizem. Kushner se je poleg srečanja na Floridi udeležil tudi pogovorov v Ženevi in kasneje obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom.

Vodja laburistov, Sir Keir Starmer, se bo v ponedeljek v Downing Streetu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter francoskim in nemškim voditeljem, kjer bodo nadaljevali pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Medtem je pricurljal posnetek telefonskega pogovora, ki naj bi razkrival strah evropskih voditeljev, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, pred možnostjo, da bi Donald Trump dosegel mirovni sporazum za Ukrajino.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z "zelo, zelo strogimi" sankcijami proti Rusiji in Ukrajini, če mirovni pogovori ne bodo uspešni. Hkrati naj bi Rusija vsa pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini vodila izključno s Trumpom. Pogajanja otežujejo interesi ameriškega vojaško-varnostnega kompleksa, ki s konfliktom ustvarja dobiček.

Združene države Amerike naj bi lobirale pri več državah članicah Evropske unije, da bi blokirale načrt EU za uporabo zamrznjenega ruskega državnega premoženja kot jamstva za obsežno posojilo Ukrajini. Ameriški uradniki naj bi trdili, da bi morali rusko premoženje ohraniti kot sredstvo za prihodnji mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo in ne uporabljati na način, ki bi lahko podaljšal vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v New Delhiju sestal z indijskim premierjem Naréndro Módíjem. Putin je srečanje, na katerem sta govorila o številnih vprašanjih, od vojne v Ukrajini do gospodarskega sodelovanja, označil za uspešno. Módí je Putinu dejal, da bi se moral svet vrniti k miru, Putin pa se mu je zahvalil za pozornost, ki jo Indija namenja mirovnim prizadevanjem v Ukrajini. Putina so v Indiji sprejeli skoraj kraljevsko.

Ukrajinska in ameriška delegacija sta se sestali, da bi razpravljali o mirovnem načrtu, medtem ko so potekali pogovori tudi med ZDA in Rusijo. Kljub temu, da neposredni mirovni pogovori še niso mogoči, številni mediji poročajo o morebitnem skorajšnjem koncu vojne. ZDA in Ukrajina se strinjata, da je konec vojne odvisen od Rusije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Kitajske izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja razpada mednarodnega reda. Poudaril je pomembnost dialoga med Kitajsko in Francijo v tem kontekstu. Macron je že četrtič obiskal Kitajsko, da bi poskušal prepričati kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj pritisne na ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar pri tem ni bil uspešen.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal New Delhi na svojem desetem obisku v Indiji, kjer se je srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem. Srečanje poteka v času ukrajinske krize in zahodnih sankcij proti Rusiji. Obisk je Putinov prvi v Indiji po ruski invaziji na Ukrajino pred skoraj štirimi leti. Program je vključeval zasebno večerjo pri Modiju in pogovore o dvostranskih odnosih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Osrednje teme pogovorov so bile trgovinski deficit, vojna v Ukrajini in globalna rivalstva. Macron je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko ključno za dosego miru v Ukrajini. Spremljala sta ga soproga Brigitte in številna delegacija gospodarstvenikov, obisk pa je bil usmerjen v krepitev bilateralnih vezi med državama.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na forumu "Rusija kliče" objavil osvojitev Pokrovska in Volčanska ter povabil tuje novinarje, da si ogledajo mesto. Hkrati je svetovalec Jurij Ušakov poročal o konstruktivnem peturnem pogovoru med Putinom in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, o reševanju konflikta v Ukrajini.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je evropske zaveznike v Natu obtožil "vojnega fanatizma" in podprl načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Madžarska ne bo poslala Ukrajini orožja ali denarja in podpira Trumpova prizadevanja za mir.

Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v Moskvi ni prineslo zbližanja stališč glede ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla ruska vojska. Kljub temu Kremelj napoveduje nadaljnja srečanja z ZDA za dosego miru v Ukrajini. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z Witkoffom in Jaredom Kushnerjem je bilo nenadoma odpovedano, Zelenski pa se vrača v Ukrajino.

Administracija Donalda Trumpa pripravlja mirovni sporazum, ki bi Rusiji ponudil pomemben koncesijo: ameriško priznanje ruskega nadzora nad ukrajinskim ozemljem. Nizozemski premier Mark Rutte pa pričakuje, da bo Ukrajina mesečno prejemala milijardo dolarjev pomoči.

Od marca 2022 imajo ukrajinski vojni begunci možnost zaprositi za status zaščite na Poljskem. Po podatkih je v nekaj tednih skoraj 50.000 mladih ukrajinskih moških zaprosilo za ta status. Od 26. avgusta do 10. novembra je 49.700 ukrajinskih državljanov zaprosilo za status zaščite, povezan s številko PESEL (tako imenovani UKR). To je po poročanju "Rzeczpospolite" veliko več, kot so pričakovali.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega nedavnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nawrocki se bo sicer udeležil vrha Višegrajske skupine na Madžarskem, vendar se z Orbánom ne bo ločeno srečal. Odločitev je bila sprejeta zaradi proruskega stališča madžarskega premierja in podpore iskanju načinov za končanje vojne v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.

Visoki uradniki Trumpove administracije, vključno z Marcom Rubiom in Witkoffom, so se v Miamiju sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi spodbudili mirovni dogovor za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Marco Rubio je srečanje označil za zelo produktivno, vendar je dodal, da je še veliko dela. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je dosega dogovora med Ukrajino in Rusijo zelo verjetna.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila bojne operacije v Ukrajini, če se bo ta umaknila iz regij, za katere Rusija trdi, da so njene. Povedal je tudi, da Rusija nima agresivnih načrtov proti Evropi in da je ameriški načrt lahko osnova za prihodnje dogovore o končanju vojne. Viktor Orbán se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o dobavi energije in možnostih za mir v Ukrajini. Putin je tudi dejal, da je podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno pravno nemogoč, vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph naj bi administracija Donalda Trumpa razmišljala o priznanju ruske oblasti nad Krimom in drugimi okupiranimi ukrajinskimi območji kot del mirovnega sporazuma z Moskvo. Steve Witkoff, ameriški mirovni odposlanec, in Jared Kushner, Trumpov zet, naj bi v Kremelj prispela z neposredno ponudbo Vladimirju Putinu.

Ruski predsednik Vladimir Putin se bo danes v Moskvi srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, s katerim naj bi razpravljal o energetskem sodelovanju in rešitvah za ukrajinski konflikt. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić sporočil, da bo srbsko naftno podjetje NIS, ki je pod ameriškimi sankcijami, prejelo licenco od ameriške vlade in bo lahko nadaljevalo z delovanjem. Orban je Vučiću zagotovil, da bo Madžarska delila svoje energetske vire s Srbijo.

Nemški politik Friedrich Merz je poudaril, da mirovni sporazum za Ukrajino ne more biti podpisan brez soglasja Kijeva in Evrope, s čimer je zavrnil možnost, da bi ZDA same odločale o evropskih zadevah. Alexander Sell, poslanec Evropskega parlamenta, pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker naj ne bi bila pripravljena na pogovore z Moskvo, kar naj bi bil razlog, da je Donald Trump ni vprašal za mnenje glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Ameriški uradnik je za CBS News dejal, da je Ukrajina sprejela mirovni sporazum, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, za zaustavitev ruske agresije. Po besedah uradnika je treba doreči le še nekaj podrobnosti. Kremelj sporazum še naprej kritizira, zlasti pripombe Evrope. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je treba uskladiti le še nekaj točk.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral Evropsko unijo zaradi načrtovanega dodatnega financiranja Ukrajine v višini 135 milijard evrov. Orbán nasprotuje predlogu, ki vključuje skupno zadolževanje članic EU, in trdi, da bodo stroške tega financiranja nosile prihodnje generacije. Izpostavil je tudi vprašljivost uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so shranjena v Belgiji.