Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Madžarski premier Viktor Orbán načrtuje oblikovanje zavezništva z Češko in Slovaško znotraj Evropske unije, ki bi zavzemalo skeptično stališče do pomoči Ukrajini. Po poročanju portala Politico je politični direktor Balázs Orbán izjavil, da Madžarska upa, da se bosta zavezništvu pridružila tudi Andrej Babiš in Robert Fico.

Od začetka vojne v Ukrajini in uvedbe načrta "Rearm Europe" so se indeksi, ki merijo povečanje vrednosti delnic družb, ki proizvajajo orožje, močno povečali. Splošni indeks sektorja orožja se je od začetka leta povečal za 126,7%. Ta porast kaže na povečano zanimanje in dobičkonosnost v industriji orožja zaradi trenutnih geopolitičnih razmer.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bo Rusija na morebitne napade na svoje ozemlje z orožjem dolgega dosega, kot so Tomahawk, odgovorila z uničujočo silo. Opozorilo je prišlo v času, ko so ZDA in Evropska unija uvedle nove sankcije proti ruskim naftnim podjetjem in posameznikom zaradi napadov na Ukrajino. Češki premier Petr Fiala se je v Bruslju srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu predal darilo. EU je sprejela tudi devetnajsti sveženj sankcij proti Rusiji.

Države članice Evropske unije so dosegle soglasje o 19. paketu sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Novi sveženj ukrepov vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, ki naj bi začela veljati leta 2027. Ta poteza je odgovor na nadaljnje rusko agresijo in naj bi dodatno pritisnila na Kremelj.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Obisk Vladimirja Putina na Madžarskem, kjer naj bi se pogovarjal z Donaldom Trumpom o vojni v Ukrajini, je v Evropski uniji naletel na kritike. Zunanja ministrica Kaja Kallas je izrazila zaskrbljenost, medtem ko so drugi politiki opozorili na obstoj mednarodne tiralice, ki bi Putina lahko doletela ob vstopu v EU. Bolgarija naj bi sicer zagotovila koridor za Putinovo pot v Budimpešto. Trump je medtem izjavil, da meni, da je mogoče ustaviti vojno v Ukrajini, vendar dodal, da Ukrajina verjetno ne bo zmagala.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Članki obravnavajo različne teme, povezane z Ukrajino in Evropsko unijo. Prvi članek izpostavlja, kako naj bi Združene države Amerike preložile breme ukrajinske vojne na Evropo, ne da bi ji omogočile soodločanje pri mirovnih sporazumih. Drugi članek kritizira trgovinsko strategijo Evropske unije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki naj bi stremela k novi, 'srečni' globalizaciji, medtem ko ljudje izgubljajo premoženje. Tretji članek pa obravnava cenzuro Melanie Trump glede ukrajinskih otrok in opozarja na tišino zahoda ob bombardiranju Donbasa.

Donald Trump naj bi na zasebnem srečanju pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj Rusiji prepusti znatno količino ozemlja ali pa se sooči z uničenjem. Trump je zavrnil Zelenskega prošnjo po izstrelkih Tomahawk, ker naj bi jih ZDA potrebovale zase. Trump je izjavil, da bo Rusija obdržala nekaj osvojenega ozemlja, da bi prekinila vojno.

Madžarski premier Viktor Orbán je z navdušenjem sprejel napoved morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, kjer naj bi razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Vendar pa pot ruskega predsednika v Budimpešto ostaja logistični izziv, saj je Madžarska del Evropske unije in obdana z državami, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati so se pojavile informacije o študiji izvedljivosti tunela med ZDA in Rusijo, ki naj bi se začela kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar sproža različne interpretacije.

Rusija je predlagala gradnjo 112 kilometrov dolgega tunela pod Beringovo ožino, ki bi povezal Aljasko v Združenih državah Amerike s Čukotko v Rusiji. Projekt, imenovan "Tunel Putin-Trump", bi omogočil fizično povezavo med državama. Hkrati je Donald Trump izrazil stališče glede vojne v Ukrajini, pozivajoč k prekinitvi spopadov na trenutni frontni črti in vrnitvi obeh strani domov.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.

Kremlj je zavrnil opozorilo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo rusko gospodarstvo propadlo, in zatrdil, da ima Rusija dovolj rezerv za izvajanje svojih načrtov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je prav tako obtožil evropske voditelje, da vsakodnevno spodbujajo režim v Kijevu k nadaljevanju konflikta z Rusijo, kljub pripravljenosti Rusije na diplomacijo.

Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da Madžarska ne bo prispevala ne vojakov, ne denarja in ne orožja za vojno v Ukrajini. Orban se predstavlja kot mirovni politik in je sprožil zbiranje podpisov proti »Bruseljskemu vojnemu načrtu«. V Berlinu je približno tisoč ljudi protestiralo pod sloganom »Denar za soseske, ne za orožje«, pri čemer so izrazili nasprotovanje proizvodnji orožja.

Redki izpadi električne energije so prizadeli južno regijo Odesa v Ukrajini, ki je bila doslej večinoma prizanesena spopadom. Hkrati so ruski napadi na ukrajinsko energetsko omrežje povzročili obsežne izpade v Kijevu, vendar je bila oskrba z elektriko obnovljena za več kot 800.000 prebivalcev. Evropski voditelji so se dogovorili, da bodo uporabili zamrznjena ruska sredstva za podporo Ukrajini.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je sporočila, da si prizadeva za ponovno združitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno ločeni od svojih družin. Napovedala je, da se je osem otrok vrnilo k svojim družinam po pogajanjih s Putinom. Poudarila je pomen humanitarnega sodelovanja v konfliktnih območjih.

Andrej Babiš, češki milijarder in kandidat za premierja, je izrazil podporo Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Babiš je dejal, da ne nasprotuje izvozu češkega orožja v Ukrajino in upa na skorajšnji konec vojne. Napovedal je tudi morebiten obisk Ukrajine prihodnje leto, če bodo razmere to dopuščale. Pogovor z Zelenskim je bil že četrti med njima od začetka vojne.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.

Moskva je izjavila, da je zagon za rešitev ukrajinskega konflikta, ki sta ga v Aljaski vzpostavila Vladimir Putin in Donald Trump, izčrpan zaradi prizadevanj zagovornikov nadaljevanja vojne, predvsem EU. Hkrati je Putin predstavil načrt za razgradnjo 'Nove svetovne ureditve' v naslednjih nekaj letih, kar je razkril med govorom na letnem Valdajskem debatnem klubu. Donald Trump se je izkazal za prešibkega, da bi uveljavil dogovor, dosežen z ruskim predsednikom, kar vodi v nove scenarije eskalacije.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Madžarski premier Viktor Orban je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil "moralnega izsiljevanja", s katerim naj bi ta poskušal doseči podporo držav za prizadevanja Ukrajine v vojni. Orban je na platformi X komentiral Zelenskega, ki je izjavil, da bo Ukrajina vstopila v EU ne glede na stališče Madžarske. Orban je dodal, da Madžarska nima moralne obveznosti podpirati vstopa Ukrajine v EU.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Ukrajinski napadi na ključno energetsko infrastrukturo v Rusiji imajo uničujoč učinek na rusko gospodarstvo, poroča The Economist. Hkrati pa Kijev trdi, da Kitajska Rusiji posreduje satelitske informacije za natančno ciljanje raketnih in dron napadov na Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal zbiranje podpisov proti "vojnim načrtom" Bruslja glede Ukrajine, poudarjajoč, da se mora Madžarska izogniti vojni. Po njegovem mnenju je bila na nedavnem vrhu EU predstavljena vojna strategija. Hkrati pa Péter Magyar, prijatelj ukrajinskega agenta, v videu trdi, da Orbán ponavlja "narrative Kremlja".

Rusija je ponoči izvedla obsežne napade na ukrajinske vojaško-industrijske objekte ter plinsko in energetsko infrastrukturo. Ukrajinska stran je poročala, da je Rusija izvedla napade z 416 droni in raketami. ZDA naj bi Ukrajini posredovale obveščevalne podatke za "globoke napade" na rusko ozemlje. Ukrajina pa trdi, da ruske sile niso zavzele Verbovega.

Ukrajina se nahaja v središču treh prepletenih trikotnikov, katerih cilj je omejiti Rusijo, kot poroča uncutnews.ch. Ti trikotniki vključujejo Lublinski trikotnik (Ukrajina, Poljska in Litva), de facto zavezništvo med Ukrajino, Poljsko in Združenim kraljestvom ter Odeski trikotnik z Romunijo in Moldavijo. Poleg tega europesays.com poroča o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, dve leti po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Evropska komisija predlaga shemo posojil za Ukrajino, ki bi bila podprta z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, z odplačilom, ki bi se začelo šele, ko bi Moskva plačala vojno škodo. Kremelj je opozoril Evropsko unijo, da bo Rusija preganjala posameznike ali države, ki bi si prisvojile njena sredstva, in poudaril, da bi kraje ruskih sredstev negativno vplivale na evropske depozitarje in naložbe.

Rusija se sooča s težavami v oskrbi z gorivom zaradi ukrajinskih napadov, kar prispeva k rasti cen in pomanjkanju. Kremelj je sprejel več ukrepov za blažitev teh motenj. Hkrati Evropska unija kljub sankcijam proti Rusiji še ni prekinila vseh povezav z ruskim plinom in nafto, pri čemer še vedno deluje naftovod Družba.

Po tem, ko je nekdanji vodja Reform v Walesu priznal krivdo za podkupovanje, se pojavljajo pozivi k novi preiskavi ruskega vmešavanja. Hkrati Evropska komisija predlaga shemo posojil za Ukrajino, podprto z zamrznjenim ruskim premoženjem, ki bi se povrnila, ko bo Moskva plačala vojno odškodnino. Medtem pa avtor na paulcraigroberts.org trdi, da ruska centralna banka financira vojno proti Rusiji v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je v pismu Donaldu Tusku kritiziral njegovo stališče glede vojne v Ukrajini. Orban je dejal, da Tusk s svojimi izjavami ogroža življenja milijonov Evropejcev in da Madžarska ne želi biti del vojne z Rusijo. Tusk je pred tem izjavil, da je vojna v Ukrajini del "grozljivega političnega projekta".

Friedrich Merz, nemški kancler, je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar tudi ne v stanju miru. Ponovno je podprl idejo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini in poudaril, da je cilj Moskve spodkopati enotnost Evropske unije.

Nemški kancler Friedrich Merz meni, da ima Evropska unija pravno podlago za uporabo do 140 milijard evrov ruskega premoženja za prisilitev Putina k sprejetju miru. Rusija pa je napovedala, da bo pozorno analizirala morebitno dobavo ameriških raket Tomahawk Ukrajini in podatke za ciljanje. Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da Rusija uporablja tankerje za pošiljanje dronov v evropske države in poziva k strožjim sankcijam proti ruski tanker floti. Medtem pa so oblasti v Evropi in ZDA začele umirjati sankcije proti ruskim športnikom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump zdaj verjame, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija, ob podpori Evrope in Nata. Medtem pa je v ZDA potekalo srečanje med Trumpom in argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem med zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil sum, da je Madžarska nad ukrajinskim zračnim prostorom izvajala izvidniške prelete z droni in ukazal preiskavo. Medtem se v državah kot so Češka, Madžarska, Poljska in Romunija, zaradi dezinformacij o izkoriščanju socialnih sistemov, povečuje protoukrajinsko razpoloženje.

Nemčija je obrnila ploščo in podprla načrt Evropske unije, da bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje za pomoč Ukrajini. Evropska komisija predlaga reparacijsko posojilo za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z dobičkom od zamrznjenih ruskih sredstev.

Donald Trump je obtožil Kitajsko in Indijo, da sta glavna financerja ukrajinskega konflikta, kar po mnenju nekaterih razširja obseg vojne. Medtem je poljski premier opozoril, da Trump s svojimi izjavami Ukrajino prepušča Evropi, s čimer naj bi izzval evropsko vojno. V članku na amgreatness.com pa se sprašuje o vlogi Združenih narodov v morebitni drugi Trumpovi administraciji, pri čemer izpostavljajo njegovo kritiko ZN zaradi neučinkovitosti pri končanju vojn.

Ukrajina nadaljuje z napadi z droni na ruske rafinerije in naftovode, kar povzroča nestabilnost na naftnem trgu. Moskva se odziva z omejitvami izvoza. Zadnji napad je bil usmerjen na rafinerijo na jugu Rusije.