Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen odstopiti s položaja po koncu vojne z Rusijo. Poudaril je, da je njegov glavni cilj končati vojno in ne nadaljevati s kandidiranjem za funkcijo.

Donald Trump je med govorom na जनरलnem zasedanju जनरलne skupščine ZN izpostavil Avstrijo, rekoč, da je 53 odstotkov zapornikov v državi tujcev. Njegov govor je bil sicer usmerjen v kritiko Združenih narodov, Evrope in podnebnih aktivistov, pri čemer je posvaril, da države 'drvejo v pekel'. Govor je povzročil razkol, saj so ga nekateri označili za jasno linijo, drugi pa se bojijo destabilizacije multilateralnih struktur. Mnenja o Trumpu so deljena: nekateri ga vidijo kot tirana, drugi pa kot junaka.

Donald Trump je na Opći skupštini Združenih narodov v New Yorku presenetil z izrazito pro-ukrajinskim stališčem, izjavljajoč, da lahko Ukrajina zmaga v vojni. Ta preobrat je sprožil razprave o tem, kaj se skriva za spremembo Trumpovega mnenja glede vojne v Ukrajini in ali je to le začasna retorična poteza.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med razpravo v Združenih narodih ostro kritiziral države, ki sprejemajo nezakonite priseljence, in dejal, da so te države uničene in 'odhajajo v pekel'. Prav tako je kritiziral delovanje OZN.

Ameriški senator Marco Rubio opozarja, da bi nove sankcije proti Rusiji lahko ogrozile ameriško posredovanje v ukrajinskem konfliktu. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predlagal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Kazahstanu. Vzporedno pa se pojavljajo poročila o kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani ruskih dronov in letal. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je ob podpori Evrope in Nata vrnitev k prvotnim mejam Ukrajine realna možnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so požari v ruskih rafinerijah, naftnih terminalih in skladiščih nafte najučinkovitejše sankcije proti Rusiji. Ta izjava je prišla kot odziv na vrsto ukrajinskih napadov na ruska podjetja, ki predelujejo ali prevažajo surovine, katerih prodaja Moskvi pomembno pomaga. Poleg tega je izpad Starlinka povzročil težave.

Predstavnik Trumpove administracije, Keith Kellogg, je izjavil, da je Vladimir Putin, ne pa Volodimir Zelenski, ovira za dosego miru v Ukrajini. Medtem pa se Donalda Trumpa kritizira zaradi pomanjkanja odločnosti do Putina in Netanjahuja, pri čemer analitiki opozarjajo na nevarnost diplomatske samoizolacije ZDA.

Donald Trump je predlagal, da bi članice Nata prenehale kupovati nafto od Rusije in uvedle visoke carine na kitajsko blago, od 50 do 100 odstotkov, da bi prekinile kitajski vpliv na Rusijo in s tem končale vojno v Ukrajini. Medtem je ruski predstavnik pri ZN pohvalil Trumpa in kritiziral Zelenskega, češ da Kijev nikoli ni želel miru in zato zavrača Trumpove predloge.

Princ Harry je na nepričakovan obisk prispel v Kijev na povabilo ukrajinske vlade. Izjavil je, da želi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi pomagal pri okrevanju tisočih vojakov, ki so bili hudo ranjeni v vojni z Rusijo. Obisk se je zgodil le dva dni po tem, ko je Moskva poslala drone na Poljsko.

Ameriški kongresnik poziva nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, naj blokira globalno prodajo ruske energije, s čimer bi oslabil vojno mašinerijo Vladimirja Putina. Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, izjavil, da nobene sankcije ne bodo prisilile Rusije, da bi spremenila svoje stališče glede Ukrajine. Trump je dejal, da ni zadovoljen z dogajanjem in da bo v naslednjih dneh govoril s Putinom.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da so Združene države Amerike in zahodne zaveznice de facto priznale zmago Rusije v vojni v Ukrajini. Po njegovih besedah naj bi bila usoda Ukrajine že zapečatena.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Rusija je odločno zavrnila trditve, da je poskušala motiti GPS sistem letala predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen med njenim potovanjem v Bolgarijo prejšnji teden. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je obtožbe označila za lažne in paranoične.

Nemški kancler Friedrich Merz je priznal, da so se vsi zmotili glede Vladimirja Putina. V intervjuju za Paris Match je izrazil željo po sodelovanju s francoskim predsednikom Macronom, da bi skupaj prebrodila 'šibkost' in 'odvisnost' od Amerike pod vodstvom Trumpa. Hkrati se je Putin odzval na Merzove obtožbe, da je ruski predsednik 'morda najhujši vojni zločinec našega časa'. Na Merzove izjave so se odzvali že v Kremlju, zdaj pa se je oglasil še Putin osebno.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Članki obravnavajo različne vidike odnosa Donalda Trumpa do Evrope in Rusije. Evropska "strategija" laskanja Trumpu se ne obnese, zato morajo evropski voditelji oblikovati lasten načrt za soočanje z rusko agresijo. Strokovnjaki menijo, da se Vladimir Putin norčuje iz ZDA po srečanju s Trumpom na Aljaski, kjer je Trump obljubljal hitro rešitev vojne v Ukrajini. Trump ostaja aktiven in govori o carinah in Putinu. Poljski mediji poročajo o srečanju Trumpa z evropskimi voditelji, kjer je Trump delil informacije o dogovorih s Putinom.

Mladi Ukrajinci, med njimi finančni analitik Taras Kryvyy, izražajo dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Medtem pa nekdanji ukrajinski poslanec obtožuje predsednika Zelenskega, da stoji za smrtjo politika Parubija, kar nakazuje na notranje politične spletke v državi.

Medtem ko strokovnjaki za delo in ekonomisti izražajo pesimizem glede prihodnosti ameriških delavcev, predvsem zaradi politik Donalda Trumpa, ki naj bi ustvarjale bolj sovražno delovno okolje, je Trump na praznik dela počastil ameriške delavce s pozivom, da postavijo Ameriko na prvo mesto in ohranijo svobodo. Članek na truthout.org izpostavlja negativne vidike Trumpovih politik za delavce, medtem ko članek na wnd.com poroča o Trumpovem praznovanju dela in poudarja patriotske teme.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zahteval milijardo dolarjev mesečne pomoči od EU za nakup ameriškega orožja in nadaljevanje vojne proti Rusiji. Moskva je komentirala veto poljskega predsednika Nawrockega na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, češ da "zdrava pamet prihaja v Evropo". Veto je sprožil oster odziv predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem, Miroslava Skórke, ki je dejal, da je to izvajanje "politike Kremlja", kar naj bi razjezilo Nawrockega.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Republikanci v Teksasu so sprejeli nove zemljevide volilnih okrajev, ki naj bi povečali možnosti GOP na prihajajočih volitvah. Demokrati so te zemljevide označili za sramotne. Medtem so se pojavila sporočila, ki kažejo, da nekateri svetovalci guvernerja Floride DeSantisa domnevajo, da je na avtističnem spektru. Nekdanji predsednik RNC je Demokrate opozoril na morebitne posledice potez v Teksasu.

Nemški mediji kritično ocenjujejo dojemanje ukrajinskega konflikta in morebitne posledice ameriško-ruskega dogovora za Evropo. Obenem se pojavljajo napovedi, da bi lahko prišlo do eskalacije na Bližnjem vzhodu, saj naj srečanje med predsednikom Trumpom in evropskimi voditelji ne bi prineslo bistvenih rešitev za Ukrajino.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je zahvalil Belorusiji in njenemu voditelju. Senator Marco Rubio pa je izrazil zadovoljstvo, da ima Amerika predsednika, ki si prizadeva za mir v Ukrajini.

Donald Trump je napovedal "mirovni sporazum" za končanje, kot je dejal, "grozljive vojne med Rusijo in Ukrajino". Profesor Glenn Diesen pa analizira potencialno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo v ponedeljek odpotoval v Washington. Obisk sledi telefonskemu pogovoru z ameriškim predsednikom, podrobnosti obiska pa niso znane.

Dan pred potencialno pomembnimi dogodki v ukrajinski vojni, nemški borzni trg kaže znake zaupanja. Medtem pa spletno srečanje med Volodimirjem Zelenskim, Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji razkriva, da Evropa še naprej ignorira realnost in diplomacijo ter želi poraz Rusije.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Objavljeni so bili novi članki, ki obravnavajo morebitno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski. Medtem ko eni menijo, da bi Putin s popuščanjem v pogovorih tvegal svoj konec, drugi vidijo Trumpa kot potencialnega mirovnika, ki si zasluži Nobelovo nagrado.

Članki poročajo o kritičnem odzivu na trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki ga nekateri vidijo kot zgolj "omejevanje škode" in preventivo pred večjo trgovinsko vojno. Hkrati se pojavljajo obtožbe, da je Nemčija pod močnim vplivom ameriške družbe BlackRock, ki naj bi imela ključno vlogo pri deindustrializaciji Nemčije in podaljševanju vojne v Ukrajini. Friedrich Merz naj bi bil pomembno orodje v tej strategiji.

Donald Trump je posvaril Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini, sicer se bo soočil s sankcijami in demonstracijo podvodne moči. Medtem analitik Martin Armstrong svari pred 'panicnim ciklom' leta 2026, pri čemer njegov računalniški program 'Socrates' kaže na 100-odstotno možnost jedrske vojne.

Kreml ne izključuje možnosti srečanja med Putinom in Zelenskim, vendar šele po posvetovanjih na strokovni ravni. Trump je ponovil, da bodo sankcije stopile v veljavo, če Rusija do 8. avgusta ne bo pristala na prekinitev ognja. Putin in Lukašenko sta poslala sporočila Ameriki in Evropi iz samostana v Rusiji.

Kitajska in Indija sta največja kupca ruskih fosilnih goriv od 1. januarja 2023, sledita pa jima Turčija in Evropska unija. EU se sicer trudi zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.

Članki poročajo o različnih pogledih na trgovinski dogovor med ZDA in Evropsko unijo. Pch24.pl poroča o dvomih glede dogovora med EU in ZDA, saj naj bi bili nekateri detajli še nedorečeni kljub napovedi o največjem trgovinskem sporazumu v zgodovini, ki sta jo napovedala Donald Trump in Ursula von der Leyen. National.ro opisuje napetosti med Trumpom in EU glede carin. Echo24.cz navaja, da si Trump prizadeva za dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino do 8. avgusta. Mediapart.fr poroča o nesoglasjih v Bruslju glede trgovinskega sporazuma z ZDA, pri čemer celo vlade, ki so naklonjene dogovoru, ga podpirajo zadržano, saj razkriva evropske odvisnosti in delitve.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev sta si izmenjala ostre besede in grožnje. Trump je Medvedeva označil za 'neuspešnega predsednika', Medvedev pa je Trumpa opozoril na ruske jedrske zmogljivosti iz sovjetske dobe in omenil 'orožje sodnega dne'. Trump je tudi izjavil, da želi doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini do 8. avgusta.