Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

Iranske oblasti so po enajstih dneh neprekinjenih množičnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta in družbenih omrežij. Ukrep, o katerem so v četrtek poročali prebivalci in neodvisne opazovalne skupine, je odgovor Teherana na vse večje nemire in nasilje na ulicah, ki so se razširili po celotnem Iranu. Cilj omejevanja komunikacij je predvsem preprečevanje organizacije novih zborovanj in omejitev pretoka informacij o dogajanju v tujino. Razmere na iranskih ulicah ostajajo napete, saj se protestniki kljub poostrenim varnostnim ukrepom in omejitvam digitalne svobode ne umikajo. Po poročilih s terena se stopnjuje tudi nasilje med varnostnimi silami in civilisti, pri čemer oblasti uporabljajo vse strožja sredstva za zatiranje demonstracij. Omejitev spletnih storitev vključuje blokado priljubljenih komunikacijskih platform, kar prebivalcem onemogoča osnovno komunikacijo in dokumentiranje dogajanja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj popolna ali delna zatemnitev spleta pogosto služi kot krinka za hujše kršitve človekovih pravic. Iranske oblasti so podobne ukrepe v preteklosti že uporabile, ko so se spopadale z notranjo politično nestabilnostjo. Trenutni val protestov velja za enega najresnejših izzivov za iranski režim v zadnjih letih, saj se nezadovoljstvo širi med različnimi družbenimi sloji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Iraška vlada je sprejela odločitev o prenosu upravljanja naftnih operacij na enem največjih svetovnih naftnih nahajališč, Zahodna Kurna 2, na državno podjetje Basra Oil Company. O odločitvi, ki jo je na seji kabineta potrdil predsednik vlade Mohamed Šia al Sudani, je poročala tiskovna agencija INA. Gre za strateško pomembno potezo, saj ima v tem projektu 75-odstotni delež ruska družba Lukoil, ki se sooča z mednarodnimi sankcijami. Prenos pravic je bil izveden v skladu s pogoji pogodbe o opravljanju storitev in razvoju, ki ureja delovanje na omenjenem polju. Operacije na nahajališču so bile pred kratkim motene zaradi ameriških sankcij proti ruskemu podjetju Lukoil, kar je povzročilo začasno zaustavitev del. Iraško ministrstvo za nafto je pred tem decembra celo razmišljalo o možnosti, da bi rusko podjetje na tem območju zamenjalo katero izmed ameriških energetskih podjetij. Zahodna Kurna 2 velja za ključen energetski vir, kjer se večina zalog nafte nahaja v plasteh Mišrif in Jamama, industrijska proizvodnja pa se tam izvaja že od leta 2014. Sprememba v upravljavski strukturi odraža prizadevanja Iraka, da ohrani stabilnost proizvodnje nafte kljub naraščajočim geopolitičnim pritiskom na ruske partnerje. Z vključitvijo podjetja Basra Oil Company namerava Bagdad zagotoviti nemoteno črpanje in izpolnjevanje izvoznih kvot, medtem ko usoda dolgoročne prisotnosti ruskega kapitala na iraških tleh ostaja negotova zaradi zaostrovanja sankcijskih režimov zahodnih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 8. januarja, izdal ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal, da bodo Združene države Amerike »udarile zelo močno«, če bo teokratski režim začel ubijati protestnike. Grožnje so sledile stopnjevanju napetosti v Teheranu, kjer so se množice demonstrantov zbrale na glavnih prometnicah v severozahodnem delu prestolnice. Napetosti v državi so se dodatno zaostrile po odločitvi oblasti, da po celotni državi onemogočijo dostop do spleta, s čimer so skušale omejiti širjenje informacij in organizacijo protestov. Najnovejša Trumpova retorika predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom, ki so se v zadnjih dneh močno poslabšali zaradi nasilnega zatiranja ljudskega upora. Protesti, ki so jih sprva sprožile visoke cene osnovnih življenjskih potrebščin in hrane, so prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Trump je poudaril, da ZDA pozorno spremljajo dogajanje in ne bodo dopustile nekaznovanega nasilja nad civilisti, ki uveljavljajo svojo pravico do mirnega zbiranja. Iranske oblasti so Trumpove izjave označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost neposrednega vojaškega posredovanja. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj poročila s terena navajajo prisotnost močnih varnostnih sil, ki se spopadajo z demonstranti, medtem ko informacijska blokada otežuje preverjanje dejanskega števila žrtev in obsega represije.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je guvernerjem provinc izdal pet strateških direktiv za zagotovitev uspešne izvedbe obsežnega načrta reforme državnega sistema subvencij. Navodila vključujejo uporabo vseh razpoložljivih institucionalnih zmogljivosti, zagotavljanje preglednega obveščanja javnosti, tesno usklajevanje z državnimi organi, takojšnje poročanje o napredku ter vzpostavitev sistema odgovornosti do državljanov. Cilj teh ukrepov je preprečiti morebitne gospodarske pretrese ob spremembah cenovne politike. Izvajanje reforme zahteva od lokalnih oblasti maksimalno angažiranost, da bi preprečili neusklajenost med različnimi ravnmi uprave. Predsednik je poudaril, da je odkrita komunikacija z javnostjo ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti, saj se država spopada s kompleksnimi gospodarskimi izzivi. Guvernerji so dolžni sproti spremljati tržne razmere in se hitro odzivati na morebitne pomanjkljivosti pri oskrbi ali neupravičena povišanja cen. Reforma sistema subvencij v Iranu velja za enega najpomembnejših in hkrati tveganih gospodarskih projektov nove vlade. S temi navodili želi administracija Pezeškiana zmanjšati tveganje za socialne nemire, ki so v preteklosti pogosto spremljali zmanjševanje državne pomoči za osnovne dobrine, ter hkrati racionalizirati porabo proračunskih sredstev v času mednarodnih sankcij.

Medijsko središče iranske zakonodajne oblasti je uradno demantiralo trditve novinarja televizijske mreže Euronews, ki so se nanašale na visokega uradnika Islamske republike Iran, predvsem na predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Po uradnih navedbah parlamenta so bile informacije, ki jih je razširil omenjeni medij, neresnične in neutemeljene. Odziv parlamenta poudarja napetosti med iranskimi državnimi institucijami in zahodnimi medijskimi hišami. Predstavniki parlamenta so izpostavili, da gre pri poročanju za poskus širjenja dezinformacij o ključnih političnih osebnostih v državi. Ghalibaf, ki velja za vplivno figuro v iranski politiki, se je v preteklosti že večkrat znašel v središču medijskih poročanj o notranjepolitičnih dogajanjih. Uradni Teheran v zadnjem obdobju poostreno spremlja poročanje tujih dopisnikov in medijev o delovanju iranskega državnega vrha. Zavrnitev trditev Euronewsa s strani medijskega središča zakonodajne oblasti služi kot uradni odgovor na domnevno pristransko ali napačno podajanje informacij o najvišjih predstavnikih države.

Ameriška nevladna raziskovalna organizacija National Security Archive je objavila nedavno razkrita dokumenta in prepise telefonskih pogovorov med nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem mlajšim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ključni pogovor se je odvil 18. marca 2003, le dva dni pred začetkom ameriške invazije na Irak. Bush je v pogovoru poudaril, da vojaško posredovanje ne sme ogroziti strateškega sodelovanja med Moskvo in Washingtonom, hkrati pa je izrazil nezadovoljstvo nad močnim protiameriškim razpoloženjem v Franciji. Razkriti dokumenti vključujejo tudi zapise iz leta 2001, ko sta voditelja v zgodnjem obdobju svojih mandatov gojila precej bolj optimističen odnos. Bush je takrat Putinu zagotavljal, da državi druga drugi ne predstavljata grožnje in da si želi tesnega partnerstva. Ta zgodovinska komunikacija osvetljuje diplomatska prizadevanja ZDA, da bi nevtralizirale rusko nasprotovanje vojni v Iraku in ohranile stabilne odnose kljub enostranskim vojaškim potezam Washingtona na Bližnjem vzhodu. Objava teh arhivov razkriva kompleksnost takratnih mednarodnih odnosov in Putinovo pragmatično držo v času, ko se je Rusija postopoma integrirala v svetovne varnostne strukture. Dokumenti potrjujejo, da so se ZDA zavedale tveganj, ki jih je invazija prinašala za odnose z velesilami, zlasti s tistimi, ki so v varnostnem svetu Združenih narodov izražale zadržanost ali neposredno nasprotovanje ameriški politiki.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino je napovedal, da bodo cene preostalih osnovnih dobrin, ki so vključene v sistem elektronskih bonov (kālābarg), uradno določene in objavljene najpozneje do jutri. Po besedah ministra so cene nekaterih ključnih artiklov že določene, medtem ko bo celoten seznam dokončan v kratkem času. Ukrep je del širših prizadevanj države za stabilizacijo trga v času gospodarskih pritiskov. Sistem elektronskih bonov je bil v Iranu uveden kot mehanizem za zaščito potrošnikov pred visoko inflacijo in nihanjem cen hrane. Vlada s tem sistemom subvencionira nakupe določenih količin nujnih življenjskih potrebščin, s čimer želi zagotoviti socialno varnost najranljivejšim slojem prebivalstva. Določitev fiksnih cen za te izdelke predstavlja ključno fazo v izvajanju socialne politike, ki naj bi ublažila posledice sankcij in gospodarske nestabilnosti. Napoved ministra prihaja v obdobju, ko se iransko gospodarstvo spopada z visokimi stopnjami rasti cen, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalcev. Pričakuje se, da bodo podrobnosti o cenah in seznam vključenih izdelkov objavljeni prek uradnih vladnih informacijskih kanalov. Nadzor nad cenami ostaja eden glavnih instrumentov iranskih oblasti pri upravljanju domačega trga in preprečevanju špekulacij.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

Iranski minister za pravosodje je v četrtek opravil nenapovedan nadzor v več trgovskih obratih na tržnici v Teheranu in drugih delih mesta. Namen obiska je bil neposreden nadzor nad cenami osnovnih življenjskih potrebščin in spremljanje razmer na trgu po uveljavitvi vladne odločitve o odpravi preferencialnega menjalnega tečaja za uvoz hrane. Vladni ukrep, ki vključuje prehod na sistem digitalnih bonov za hrano, je povzročil precejšnje spremembe v maloprodajnih cenah. Minister je med obiskom preverjal, ali trgovci upoštevajo nove cenovne regulacije in ali so subvencionirane dobrine dostopne prebivalstvu. Ta poteza vlade je del širše gospodarske reforme, ki poskuša stabilizirati trg v času visoke inflacije. Obisk odraža prizadevanja iranskih oblasti za preprečevanje špekulacij in neupravičenega dvigovanja cen ob prehodu na nov sistem subvencioniranja. Državni organi so napovedali poostren nadzor nad ponudniki blaga, da bi ublažili socialne pritiske, ki jih prinaša reforma valutnega sistema.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Reza Darvish, dosedanji vidni funkcionar nogometnega kluba Persepolis, se po poročanju tiskovne agencije ISNA omenja kot glavni kandidat za prevzem vodenja iranskega prvoligaša Tractor iz Tabriza. Selitev visokega športnega uradnika k neposrednemu tekmecu bi lahko pomenila pomemben premik v vodstvenih strukturah iranskega nogometa, saj Darvish velja za izkušenega kadra v tamkajšnji ligi. Novica o morebitnem imenovanju je v športni javnosti sprožila precejšnje zanimanje, saj Tractor išče stabilno vodstvo po obdobju reorganizacije. Darvishov prestop iz teheranskega velikana k ekipi iz Tabriza bi lahko okrepil ambicije kluba Tractor v boju za naslov prvaka in izboljšal administrativno delovanje organizacije. Čeprav uradne potrditve s strani kluba še ni, so viri blizu tiskovni agenciji ISNA potrdili, da pogajanja že potekajo in so v sklepni fazi. V kolikor bo Darvish dejansko prevzel direktorsko mesto, bo to eden najodmevnejših funkcionarskih prestopov v iranskem prvenstvu v zadnjih letih.

Centralna depozitarna družba za vrednostne papirje v Iranu je sporočila, da se je zaključil postopek izplačila prve faze dividend iz naslova t.i. delnic pravičnosti (Saham-e Edalat). Skupno je bilo razdeljenih 28 tisoč milijard tomanov (približno 280 bilijonov iranskih rialov) med več kot 44 milijonov delničarjev. Poleg rednih dividend so v tej fazi izplačali tudi približno dve tisoč milijardi tomanov bančnih obresti, ki so se nabirale v preteklih letih. Direktor centralne depozitarne družbe je potrdil, da so bila sredstva nakazana neposredno na račune upravičencev. Izplačilo je vključevalo tudi dobičke podjetij, ki ne kotirajo na borzi, kar predstavlja pomemben korak pri razdelitvi premoženja med širše prebivalstvo. Gre za državni program, katerega namen je prerazporeditev bogastva iz državnih podjetij k državljanom z nižjimi prihodki. Operacija je bila po navedbah uradnih virov izvedena uspešno in brez večjih tehničnih težav. S tem se je zaključila prva faza izplačil za tekoče leto, medtem ko vlada načrtuje nadaljnje korake za vključitev preostalih dividend v prihodnjih obdobjih. Program delnic pravičnosti ostaja eden ključnih stebrov iranske socialne in ekonomske politike.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v četrtek, 8. januarja 2026, dosegla alarmantno rdečo stopnjo, saj je indeks onesnaženosti znašal 155. Po podatkih podjetja za nadzor kakovosti zraka je ozračje v mestu trenutno nezdravo za vse skupine prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj delci v zraku presegajo varne meje, kar povzroča resna tveganja za dihala. Lokalna meteorološka služba je napovedala, da se bo obdobje visoke onesnaženosti nadaljevalo vsaj do sobote. Razmere so še posebej kritične zaradi pomanjkanja vetra in temperaturnega obrata, ki zadržuje smog nad mestom. Medtem ko se prestolnica bori z onesnaženjem, so v gorskih območjih province, kot sta Firuzkuh in Ab-Ali, zabeležili najnižje temperature v zadnjih 24 urah. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost takšnim ravnem onesnaženosti povečuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Mestna uprava razmišlja o morebitnih omejitvah prometa in industrijskih dejavnosti, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute, kar je povzročilo globok gospodarski pretres. Čeprav so bili prvotni razlogi za nezadovoljstvo ekonomske narave, se je gnev protestnikov hitro usmeril proti celotnemu državnemu sistemu in političnemu vodstvu. Mladi, ki se spopadajo z brezizhodnim položajem in pomanjkanjem prihodnosti, predstavljajo jedro teh demonstracij, ki za iransko oblast pomenijo nov resen preizkus stabilnosti. Protestniki na ulicah izražajo globoko nezadovoljstvo nad režimom, ki po njihovem mnenju ne zna ali noče rešiti nakopičenih socialnih in gospodarskih težav. Razmere so napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje, upanje na izboljšanje pa med prebivalstvom kopni. Iranska oblast se je tako ponovno znašla pod velikim pritiskom, ko poskuša zamejiti širjenje nemirov, ki presegajo zgolj zahteve po finančnih reformah. Analitiki opozarjajo, da gre za enega resnejših izzivov za iransko državno moč v zadnjem obdobju. Ker so demonstracije odraz širšega družbenega odpora, oblasti težko najdejo ustrezen odgovor, ki ne bi vključeval zgolj represivnih ukrepov. Dogajanje v Iranu pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj bi dolgotrajna nestabilnost v tej regiji lahko imela širše geopolitične posledice.

V zadnjih desetih dneh so opozicijske skupine v Iranu naletele na izzive pri pridobivanju podpore iranske družbe. Hkrati se je v taboru protirevolucionarnih sil, predvsem med Rezo Pahlavijem in Marjam Radžavi, razplamtel spor glede vodenja prihodnjega Irana, kar je povzročilo notranje napetosti in ustvarilo ironično situacijo. Ta notranji boj za oblast in vpliv, ki poteka vzporedno s poskusi mobilizacije javnosti, kaže na razdeljenost in pomanjkanje enotne strategije znotraj opozicijskih gibanj. Medtem ko se v Iranu dogajajo nemiri, se glavna opozicijska akterja osredotočata na medsebojne obračune namesto na skupen pristop.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Iranska organizacija za hrano in zdravila je izdala strogo opozorilo javnosti glede nevarne prodaje domnevnega zdravila za hujšanje pod blagovno znamko Mounjaro v obliki tablet. Strokovnjaki iz urada za nadzor zdravstvenih izdelkov so poudarili, da uradno odobrena različica tega zdravila v obliki tablet sploh ne obstaja. Vsi izdelki, ki se na trgu in v spletnih oglasih pojavljajo pod tem imenom, so po navedbah oblasti nepreverjeni, nezakonito uvoženi in potencialno nevarni za zdravje uporabnikov. Organi pregona in zdravstveni inšpektorji so ugotovili, da se v spletnem prostoru, predvsem na družbenih omrežjih, širi agresivna kampanja za prodajo teh nelegalnih preparatov. Ker izdelek nima ustreznih certifikatov in dovoljenj za promet, ministrstvo za zdravje opozarja prebivalce, naj ne kupujejo zdravil iz nepreverjenih virov. Poudarili so, da gre v teh primerih za tihotapljenje blaga, ki ni prestalo nobene strokovne kontrole kakovosti ali varnosti.

Iranski meteorološki strokovnjaki so napovedali prihod novega padavinskega sistema, ki bo konec tedna zajel državo. Pričakuje se, da bo ta sistem prinesel močno sneženje in dež, zlasti v zahodne province Irana. Glavnina padavin je napovedana za petek in soboto, 19. in 20. di (v iranskem koledarju), kar ustreza 8. in 9. januarju 2026. Pred tem pa bo v večini države prevladovalo mirno in stabilno vreme. Novi vremenski sistem bo v Iran prodrl s severozahoda in bo povzročil padavine v obliki snega in dežja po vsej zahodni polovici države. Meteorologi so izdali opozorilo pred morebitnimi nevšečnostmi, ki jih lahko prinesejo močne padavine, vključno z ovirami v prometu in morebitnimi poplavami. Oblasti pozivajo prebivalstvo k previdnosti in spremljanju vremenskih napovedi. Napovedi za obilen sneg in dež so v skladu s preteklimi opozorili iranskega meteorološkega zavoda, ki je že 6. januarja 2026 napovedal prihod podobnega vremenskega sistema. Ta opozorila so del prizadevanj za pravočasno obveščanje javnosti o prihajajočih vremenskih spremembah in morebitnih tveganjih.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Člani fakultete za onkološko ginekologijo so poudarili, da se rak maternice najpogosteje pojavi pri ženskah v poznejših življenjskih obdobjih, običajno po 50. letu starosti. Strokovnjaki so izpostavili, da kljub značilni starostni omejitvi obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki znatno povečujejo verjetnost za razvoj te bolezni. Raziskave kažejo, da so nekatere skupine žensk zaradi specifičnih zdravstvenih stanj ali življenjskega sloga bolj izpostavljene tveganju, kar zahteva večjo pozornost pri preventivnih pregledih. Zgodnje odkrivanje bolezni ostaja ključnega pomena za uspešno zdravljenje, zato onkologi pozivajo k rednemu spremljanju simptomov in upoštevanju preventivnih smernic. Čeprav se bolezen v večini primerov diagnosticira po menopavzi, so strokovnjaki opozorili, da genetska nagnjenost in hormonsko neravnovesje igrata pomembno vlogo pri določanju stopnje ogroženosti posameznice.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

Iranski minister za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje je izdal izrecno navodilo za izvedbo temeljite in natančne preiskave incidenta, ki se je zgodil v bolnišnici v mestu Ilam. Po poročanju uradnih virov je v zdravstvenem centru prišlo do nasilnega spopada, ki je sprožil takojšen odziv državnega vrha. Center za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje je v izjavi za javnost poudaril, da bodo zadevo obravnavali z vso resnostjo v zakonskih okvirih. Podrobnosti o naravi spopada ali morebitnih žrtvah v prvotnih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar ostra reakcija ministrstva nakazuje na resnost dogodka. Oblasti so napovedale, da bodo izsledki preiskave podlaga za nadaljnje pravne postopke proti odgovornim za kršitev varnosti v zdravstveni ustanovi. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti, ministrstvo pa se je zavezalo k preglednosti pri obveščanju javnosti o izidih postopka.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Guverner iranske province Mazandaran je napovedal prihod specializiranega gasilskega letala Iljušin, ki bo pomagalo pri krotenju obsežnega požara v tovarni podjetja Kale v mestu Amol. Požar, ki je izbruhnil v enem največjih obratov za predelavo mlečnih izdelkov in mesa v regiji, se kljub intenzivnim prizadevanjem gasilskih ekip na tleh še ni umiril. Guverner je po uradnih poročilih pridobil potrebna dovoljenja za zračno podporo, saj so razsežnosti ognja presegle zmogljivosti lokalnih gasilskih enot. Operacija gašenja iz zraka naj bi se začela nemudoma po prihodu letala, ki velja za eno najmočnejših orodij za gašenje tovrstnih industrijskih požarov. Oblasti so ob tem odredile popolno mobilizacijo vseh razpoložljivih virov, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na sosednje objekte in zmanjšale gospodarsko škodo. Podjetje Kale je ključni gospodarski subjekt v provinci, zato je hitra sanacija prednostna naloga lokalne administracije. Poškodovanih po trenutnih podatkih ni, vendar je materialna škoda že zdaj ocenjena kot visoka.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh ustreznih služb za pomoč in ukrepanje po izbruhu obsežnega požara v tovarni mlevskih izdelkov Kalleh. Aref je poudaril nujnost sodelovanja med vsemi državnimi institucijami in lokalnimi službami, da bi čim prej omejili ognjene zublje ter preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Podpredsednik države je pozval k hitri in učinkoviti koordinaciji reševalnih ekip na terenu, saj obrat Kalleh predstavlja enega ključnih akterjev v iranski živilski industriji. Dogodek je sprožil preplah zaradi pomembnosti podjetja za nacionalno oskrbo s hrano in izvoz. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem vzroku požara sprva niso bile znane, so oblasti pod vodstvom Arefa vzpostavile neposreden nadzor nad sanacijo razmer. Reševalne enote so se s požarom spopadale več ur, medtem ko je vlada napovedala preiskavo varnostnih protokolov v industrijskem kompleksu. Incident poudarja ranljivost iranske industrijske infrastrukture in potrebo po hitrem odzivanju državnega vrha na izredne dogodke.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Iranski prvi podpredsednik je poudaril, da oživitev Urmijskega jezera ni zgolj nacionalni izziv, temveč vprašanje nadnacionalnega pomena, ki zahteva takojšnjo pozornost. V izjavi je poudaril nujnost oblikovanja celovitega načrta s konkretnimi kvantitativnimi kazalniki, ki bodo omogočili natančno spremljanje napredka pri obnovi vodostaja jezera. Cilj načrta je določiti pričakovane spremembe v ravni vode do konca leta 2025, kar bi služilo kot merilo za ocenjevanje učinkovitosti vladnih ukrepov. Podpredsednik je izpostavil, da je vzpostavitev jasnih ciljev ključna za odgovornost vseh vpletenih institucij. Urmijsko jezero, ki je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu, se že desetletja spopada z drastičnim krčenjem zaradi suš, prekomernega izkoriščanja vode za kmetijstvo in zajezitev pritokov. Iranska vlada si zdaj prizadeva za sistemski pristop k ekološki obnovi, ki bi preprečil popolno izsušitev in z njo povezane okoljske katastrofe, ki bi lahko vplivale na širšo regijo Bližnjega vzhoda.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Sodišče v nizozemskem mestu Lelystad je očeta 18-letne Ryan obsodilo na 30 let zaporne kazni, njena dva brata pa na po 20 let zapora zaradi umora dekleta maja 2024. Sodišče je dejanje opisalo kot nerazumljivo in nesprejemljivo grozodejstvo, pri katerem so z žrtvijo ravnali kot s predmetom in jo po umoru odvrgli v vodo. Ryan, ki je bila v lokalni skupnosti izjemno priljubljena, je postala žrtev lastne družine v primeru, ki so ga mediji in javnost označili za t. i. uboj iz časti, čeprav je sodišče poudarilo predvsem nepredstavljivo surovost storilcev. Obsodba temelji na dokazih o naklepnem načrtovanju in izvedbi umora, pri čemer je oče igral ključno vlogo pri organizaciji dejanja, brata pa sta pri usmrtitvi aktivno sodelovala. Tragični dogodek je pretresel nizozemsko javnost, saj je razkril globoko zakoreninjene vzorce nasilja znotraj določenih družinskih struktur. Sodnik je ob izreku sodbe poudaril, da nobena kazen ne more povrniti izgubljenega življenja, vendar so visoke zaporne kazni nujne zaradi teže storjenega kaznivega dejanja in zaščite družbenih vrednot.

Iranska vlada je uradno razširila dostopnost sistema elektronskih bonov za hrano, ki državljanom omogoča nakup subvencioniranih osnovnih dobrin na vseh državnih tržnicah sadja in zelenjave. Po novem ukrepu lahko prebivalci uveljavljajo ugodnosti za širok nabor kmetijskih izdelkov neposredno na prodajnih mestih, ki so pod nadzorom občinskih oblasti v večjih mestih. Sistem je zasnovan kot odziv na visoko inflacijo in gospodarske pritiske, s katerimi se spopadajo iranska gospodinjstva pri zagotavljanju osnovne prehranske varnosti. S širitvijo mreže prodajnih mest na mestne tržnice želi država olajšati dostop do cenejše hrane širšemu krogu prebivalstva, ki se zanaša na državno pomoč. Elektronski boni so del širšega prizadevanja vlade, da bi ublažila posledice gospodarskih sankcij in rasti cen hrane na svetovnih trgih. Državljani lahko zdaj s karticami kupujejo meso, sadje in zelenjavo po reguliranih cenah, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od dražjih zasebnih trgovcev.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Iranska organizacija za socialno varnost (Tamin Ejtema'i) je izdala uradni poziv vsem svojim zavarovancem, naj v digitalnem sistemu čim prej posodobijo svoje aktivne bančne račune in telefonske številke. Namen tega ukrepa je optimizacija in pospešitev zagotavljanja storitev na daljavo, kar bo omogočilo učinkovitejšo komunikacijo in hitrejša izplačila brez potrebe po fizičnem obisku uradov. Organizacija poudarja, da je točnost podatkov ključna za nemoteno izvajanje neposrednih storitev v okviru njihovega informacijskega sistema. S tem korakom želi institucija zmanjšati birokratske ovire in zagotoviti, da vsa finančna nadomestila ter obvestila dosežejo prave prejemnike v najkrajšem možnem času. Posodobitev podatkov je del širše digitalizacije javne uprave, ki zavarovancem omogoča lažji dostop do njihovih pravic in socialnih ugodnosti preko spletnih platform.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na nedavnem srečanju poudaril nujnost korenitega boja proti tihotapljenju goriva, ki močno ogroža nacionalno gospodarstvo. Po njegovih besedah se mora pregon začeti pri izvornih točkah oziroma pri tistih, ki omogočajo nezakonit odliv energentov iz uradnega sistema. Pezeškijan je izpostavil, da morajo imeti organi pregona prednostno nalogo pri obravnavi posameznikov znotraj državnih institucij in uradnih mrež, ki sodelujejo pri teh nezakonitih dejavnostih. Predsednik je opozoril, da parcialni ukrepi na mejah ne bodo prinesli želenih rezultatov, če se država ne bo spopadla s korupcijo v lastnih vrstah. Tihotapljenje goriva v Iranu je posledica velikih razlik v cenah energentov v primerjavi s sosednjimi državami, kar spodbuja organiziran kriminal. Pezeškijanove izjave nakazujejo na novo strategijo vlade, ki se bo osredotočila na notranjo revizijo in strožji nadzor nad uradnimi distribucijskimi potmi, da bi preprečili zlorabe državnih subvencij.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

V Mogadišu, prestolnici Somalije, so v sredo potekali množični protesti, ki so jih vodili somalijski verski voditelji. Demonstranti so izražali nasprotovanje domnevnemu priznanju Somalilanda kot neodvisne države s strani Izraela in so to dejanje označili za vmešavanje v notranje zadeve Somalije ter grožnjo nacionalni enotnosti. Shod je potekal pri spomeniku Neznanega vojaka (Daljirka Dahsoon) v središču mesta in je bil organiziran v sodelovanju z verskimi voditelji ter uradniki zvezne vlade. Na shodu, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi, vključno z mladino in starešinami, so govorniki poudarili, da severozahodna regija Somalilanda ostaja sestavni del Somalije. Verski voditelji so odločno zavrnili kakršne koli poskuse delitve Somalije in pozvali mednarodno skupnost, naj spoštuje ozemeljsko celovitost države. Dogodek je bil odziv na zaskrbljenost glede suverenosti in enotnosti Somalije v luči nedavnih geopolitičnih dogodkov. Protesti so poudarili globoko zakoreninjeno prepričanje med somalijskim prebivalstvom in vodstvom, da Somaliland ni neodvisna entiteta, ampak avtonomna regija znotraj Somalije. Verski in vladni uradniki so skupaj nastopili proti vsakemu zunanjemu vmešavanju, ki bi lahko ogrozilo stabilnost in prihodnost države. Dogodek kaže na občutljivost vprašanja Somalilanda v somalijski družbi.

Vodstvo Univerze v Širazu je v uradnem obvestilu sporočilo, da so vsi izpiti ob koncu prvega semestra, zagovori diplomskih nalog ter druge izobraževalne in raziskovalne dejavnosti prestavljeni. Po navedbah službe za odnose z javnostmi omenjene institucije bodo vse akademske aktivnosti preložene do vključno 17. januarja. Odločitev je sprejel senat univerze, ki pa v javni izjavi ni podal podrobnejših razlogov za nenadno spremembo študijskega koledarja. Ukrep velja za vse fakultete in raziskovalne oddelke v okviru univerze, študenti pa so bili pozvani, naj spremljajo uradne kanale za informacije o novih terminih obveznosti. Takšne odločitve v iranskem visokošolskem prostoru pogosto sovpadajo z logističnimi težavami ali širšimi družbenimi razmerami, vendar uradna potrditev vzroka tokrat manjka.

Katarski rdeči polmesec (QRCS) je napovedal razširitev svoje humanitarne pomoči sirskemu zdravstvenemu sektorju, s čimer želi izboljšati oskrbo najranljivejših skupin prebivalstva. Organizacija je v uradni izjavi potrdila izvedbo niza humanitarnih posegov, ki so namenjeni predvsem osebam po amputacijah in bolnikom z rakom. Glavni cilj teh prizadevanj je ublažiti trpljenje pacientov ter zagotoviti boljše zdravstvene storitve v državi, ki se že leta spopada s posledicami konfliktov. Projekt vključuje financiranje in dobavo medicinske opreme ter zdravil, ki so nujna za dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. V Dohi so poudarili, da bo pomoč usmerjena v tiste predele Sirije, kjer je zdravstvena infrastruktura najbolj ohromljena. S temi ukrepi Katarski rdeči polmesec nadaljuje svojo dolgoročno zavezo k humanitarni podpori sirskemu ljudstvu, pri čemer se osredotoča na nujno medicinsko pomoč, ki jo lokalne oblasti težko zagotavljajo same.

Iranski minister za nafto je napovedal, da je država dosegla nov mejnik pri črpanju zemeljskega plina na strateško pomembnem polju Južni Pars. Dnevna proizvodnja na tem skupnem plinskem polju se je povzpela na približno 725 milijonov kubičnih metrov, kar predstavlja rekordno vrednost v zgodovini izkoriščanja tega nahajališča. Povečanje zmogljivosti je ključnega pomena za iransko energetsko oskrbo, saj polje Južni Pars zagotavlja večino plina za domačo porabo in industrijske potrebe. Najnovejši podatki kažejo na stabilno rast energetske infrastrukture v regiji Bušeher, kjer se nahajajo ključni obrati za predelavo plina. Po navedbah uradnih virov je to povečanje proizvodnje rezultat nenehnih vlaganj v tehnološko posodobitev in učinkovitejše upravljanje vrtin. Dosežek prihaja v času, ko Iran krepi svoje prizadevanja za energetsko neodvisnost in povečanje izvoznih potencialov, kljub omejitvam na mednarodnem trgu. Minister je ob tem izpostavil pomen skupnega upravljanja polja, ki si ga Iran deli s Katarjem, ter poudaril strateško vlogo te surovine za iransko gospodarstvo.

Iranska družba za centralno vodenje depozitarja vrednostnih papirjev je sporočila, da imajo upravičenci do dividend iz sklada 'Saham-e Edalat', ki se še niso registrirali, na voljo le še 24 ur za prijavo v sistem Sejam, da bi bili upravičeni do izplačila dividend.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Namestnik iranskega ministra za kmetijstvo je v izjavi za javnost zavrnil ugibanja o morebitnem nenadnem povišanju cen piščančjega mesa na domačem trgu. Po njegovih besedah je proizvodnja trenutno stabilna, saj temelji na uporabi subvencioniranih kmetijskih surovin, kar neposredno vpliva na končno ceno izdelkov. Vlada s tem ukrepom zagotavlja predvidljivost za potrošnike in preprečuje tržne šoke. Uradnik je poudaril, da država pozorno spremlja oskrbovalne verige in razporeditev kmetijskih nehodkov, kar omogoča nadzor nad stroški pridelave. Ker so kmetje prejeli državno pomoč v obliki cenejših krmil in drugih surovin, po ocenah ministrstva ni utemeljenih razlogov za podražitve v trgovinah. Ministrstvo bo nadaljevalo z izvajanjem subvencij, da bi ohranilo stabilnost cen osnovnih prehranskih izdelkov v prihodnjem obdobju.

Sloviti iranski pevec klasične glasbe Homajun Šadžarian je odpovedal vse načrtovane koncerte po Evropi. Glasbenik je svojo odločitev utemeljil s solidarnostjo do rojakov v domovini, kjer vladajo napete družbenopolitične razmere. V izjavi za javnost je poudaril, da mu trenutni "grenki časi" in težko stanje, v katerem se nahajajo Iranci, onemogočajo nastopanje na odrih. Šadžarianova odpoved turneje odraža globoko empatijo do iranskega ljudstva, ki se spopada z notranjimi pretresi. Umetnik je pojasnil, da se v teh okoliščinah ne počuti sposobnega izvajati glasbenih nastopov, medtem ko njegovi sonarodnjaki trpijo. Njegova poteza je v javnosti naletela na razumevanje, saj velja za enega najvplivnejših kulturnih ambasadorjev iranske glasbene dediščine v tujini.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in iranska Uprava za hrano in zdravila sta izdali nujno opozorilo zaradi pojava ponarejenih različic zdravila Basiliximab, ki je ključno imunosupresivno sredstvo za bolnike po presaditvi organov. Iranski organi so po prejemu uradnega obvestila WHO poudarili potrebo po povečani budnosti in poostrenem nadzoru nad distribucijskimi verigami po vsej državi. Zdravilo Basiliximab se uporablja za preprečevanje zavrnitve presajenih organov, zato ponarejeni primerki predstavljajo neposredno tveganje za življenje pacientov. Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba neavtentičnih zdravil pri bolnikih s presajenimi organi lahko vodi do odpovedi organa in resnih zdravstvenih zapletov. Uprava za hrano in zdravila je pozvala vse zdravstvene ustanove in lekarne k natančnemu preverjanju serijskih številk in embalaže, saj so bili v določenih regijah že identificirani sumljivi vzorci. Zaenkrat še preiskujejo izvor ponaredkov in obseg njihove razširjenosti na mednarodnem trgu.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

V iranskem parlamentu je prišlo do incidenta, ko so poslanci vzklikali žaljiva gesla proti nekdanji vladajoči dinastiji Pahlavi. Podpredsednik parlamenta Ali Nikzad in poslanec iz mesta Ardabil, Sedif Badri, sta vodila vzklikanje gesla »Azerbajdžan je čast, Pahlavi je brezčasten«. Dogodek se je zgodil med uradnim zasedanjem, kjer so se številni drugi poslanci pridružili skandiranju, kar kaže na stopnjevanje ideološke retorike znotraj iranskih državnih institucij. Napad na nekdanjo kraljevo družino Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo leta 1979, odraža trenutno politično napetost v državi. Retorika se osredotoča na regijo Azerbajdžan na severozahodu Irana, s čimer želijo iranski uradniki poudariti zvestobo tej provinci islamskemu režimu in hkrati diskreditirati monarhistična gibanja v izgnanstvu. Posnetki dogodka so se hitro razširili po družbenih omrežjih, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med političnimi analitiki.

Teheranska borza je v ponedeljek zabeležila strmo rast, saj se je glavni indeks zvišal za 105.048 točk in dosegel vrednost 4.176.084 točk. Ta občuten skok je trg ponovno potisnil nad psihološko mejo 4,1 milijona točk, ki jo je prejšnji teden izgubil po dveh zaporednih dneh znatnih padcev. Medtem ko je splošni indeks močno zrasel, je indeks enakomerno uteženih delnic upadel za približno 18.000 točk, kar nakazuje na neenakomerno porazdelitev rasti med različnimi sektorji gospodarstva. Analitiki pripisujejo visoko rast predvsem stabilizaciji političnih in socialnih razmer v državi ter začetku izvajanja vladnega programa za uvedbo enotnega tečaja tuje valute. Slednji ukrep je med vlagatelji sprožil optimizem, saj zmanjšuje negotovost na trgu in poenostavlja poslovanje podjetij, ki so odvisna od uvoza ali izvoza. Trg se je tako odzval pozitivno po obdobju visoke volatilnosti, ki je v preteklih tednih povzročala precejšnje izgube za delničarje.

Organizatorji 44. nacionalnega filmskega festivala Fadžr v Iranu so objavili uradni javni poziv za sodelovanje v posebni sekciji z nazivom Manifestacija narodne volje. Cilj te pobude je olajšati in spodbuditi sodelovanje različnih državnih organov, institucij, ministrstev ter javnih in zasebnih organizacij pri ocenjevanju filmske produkcije. Izbrani filmi, ki bodo najbolje odražali vrednote in cilje sodelujočih institucij, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami v skupni vrednosti do 150 milijonov tomanov. Sekcija predstavlja pomemben most med filmsko industrijo in širšim družbenopolitičnim okoljem, saj omogoča organizacijam, da s podelitvijo lastnih nagrad izpostavijo tematike, ki so ključne za njihovo delovanje. To je utečena praksa največjega iranskega filmskega dogodka, ki vsako leto poteka ob obletnici islamske revolucije in združuje umetniško ustvarjalnost z institucionalnimi interesi države.

Predsednik iranskega sodstva Gholam-Hossein Mohseni-Ejei je izdal resno opozorilo posameznikom in podjetjem, ki imajo neporavnane dolgove v tujih valutah. Po navedbah uradnih virov je sodstvo v okviru ukrepov za nadzor nihanj na deviznem trgu že izdalo številne pozive in opozorila. Mohseni-Ejei je poudaril, da bodo organi uporabili strožje ukrepe, če dolžniki ne bodo upoštevali izdanih odredb in vrnili sredstev v sistem. Namen teh ukrepov je stabilizacija iranskega gospodarstva, ki se spopada z visokimi nihanji menjalnih tečajev. Predsednik sodstva je izrazil upanje, da nadaljnji represivni ukrepi ne bodo potrebni, vendar je hkrati jasno sporočil, da država ne bo tolerirala neupoštevanja finančnih predpisov. To potezo razumemo kot del širše strategije Irana za ublažitev pritiska na nacionalno valuto rial v času povečanih gospodarskih izzivov.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

V Teheranu so se odvili ključni pravni postopki v primeru umora Mansoureh Qadiri Javid, novinarke tiskovne agencije IRNA, ki je bila novembra 2024 žrtev nasilnega dejanja s strani svojega soproga. Po navedbah pooblaščenca oškodovancev je vrhovno sodišče Irana uradno zavrnilo pritožbo obtoženca za ponovno sojenje, s čimer je obsodba postala pravnomočna. Primer je sedaj predan uradu za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se pripravlja izvedba dosojene kazni. Posebnost tega pravosodnega procesa je bila ureditev vprašanja razlike v krvnini (diya), ki je po lokalni zakonodaji pogoj za izvršitev povračilne kazni (qisas), kadar gre za različna spola vpletenih. Odvetnik družine pokojne je pojasnil, da so sredstva za plačilo te razlike zagotovili iz neizplačane dote (mehrieh), ki jo je dolgoval obsojenec. S tem so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prehod primera v končno fazo izvršbe, medtem ko je javnost v Iranu pozorno spremljala usodo novinarke, ki je postala simbol boja proti družinskemu nasilju v medijskih krogih.

Podjetja Allot Ltd., Perion Network Ltd. in Donnelley Financial Solutions (DFIN) so napovedala svojo udeležbo na 28. letni konferenci Needham Growth, ki bo potekala januarja 2026 v New Yorku. Izraelsko podjetje Allot, ki se ukvarja z rešitvami za omrežno inteligenco in varnost kot storitev (SECaaS), bo zastopal izvršni direktor Eyal Harari, ki bo investitorjem predstavil strategijo rasti 14. januarja 2026. Istega dne bosta na dogodku sodelovala tudi izvršni direktor družbe Perion Tal Jacobson in finančni direktor Elad Tzubery. Podjetje DFIN, specializirano za rešitve na področju tveganj in skladnosti, se bo konferenci pridružilo dan prej, 13. januarja 2026. Vodstva omenjenih podjetij bodo na enem najpomembnejših letnih srečanj za rastoča podjetja izvajala predstavitve v živo ter se srečevala z institucionalnimi vlagatelji na individualnih sestankih. Dogodek predstavlja ključno platformo za tehnološka podjetja, ki želijo okrepiti svojo prisotnost na ameriških kapitalskih trgih in predstaviti svoje poslovne modele v okolju visoke gospodarske rasti.

V iranskem parlamentu (Madžlis) so uradno vložili šest vprašanj nacionalnega pomena, ki so jih poslanci naslovili na štiri člane vladnega kabineta. Član predsedstva parlamenta je javno prebral seznam vprašanj, ki se nanašajo na delo ministrov za izobraževanje, nafto, energijo ter kmetijstvo. Gre za formalni postopek, s katerim zakonodajna oblast v Iranu izvaja nadzor nad izvršilno vejo oblasti in zahteva pojasnila glede nacionalnih politik in upravljanja ključnih resorjev. Postopek vključuje obvezo ministrov, da se odzovejo na vprašanja in podajo podrobna poročila o svojem delovanju, kar lahko vodi do nadaljnjih zaslišanj ali interpelacij. Največ pozornosti je bilo namenjene resorjem, ki upravljajo z iranskimi naravnimi viri in strateško infrastrukturo, kar odraža trenutne prioritete in izzive, s katerimi se država spopada na področju energetike in kmetijstva. Ta poteza poslancev kaže na povečan pritisk na vlado predsednika in njeno sposobnost reševanja notranjih gospodarskih ter socialnih vprašanj.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Iranska državna radiotelevizija je razkrila podrobnosti o svojem obsežnem načrtu za poročanje o volitvah, ki bodo potekale 11. maja. Reza Koochekzadeh Tahamtan, sekretar volilnega štaba pri podpredsedniku radia, je sporočil, da so pripravili 96 posebnih naslovov oddaj, ki so razdeljeni v 85 delov. Cilj teh dejavnosti je zagotoviti namensko in usklajeno ustvarjanje programov, ki bodo javnost informirali o volilnem procesu. Na srečanju z voditelji in načrtovalci programov je Tahamtan poudaril, da so priprave na volitve potekale sistematično. Programska shema je zasnovana tako, da pokriva različne vidike volilne kampanje in spodbuja udeležbo volivcev. Gre za pomemben del državne medijske strategije v času predvolilnega obdobja, ko se pozornost iranske javnosti usmerja k odločanju o prihodnji sestavi zakonodajnih organov.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Sedem evropskih držav, med katerimi je tudi Irska, je ostro obsodilo novo izraelsko zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode, električne energije in komunikacijskih storitev uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Države so v skupni izjavi poudarile, da ti ukrepi neposredno ogrožajo humanitarne operacije, od katerih je odvisnih na desettisoče palestinskih beguncev. Izraelski parlament je z novo zakonodajo ustvaril pravno podlago za onemogočanje osnovnih infrastrukturnih storitev agenciji, kar bi lahko privedlo do popolne zaustavitve njenega delovanja na območju Jeruzalema. Evropske države opozarjajo, da takšne omejitve kršijo mednarodne humanitarne standarde in povečujejo trpljenje civilnega prebivalstva. Ministrstva za zunanje zadeve vpletenih držav so izrazila globoko zaskrbljenost zaradi odmika Izraela od sodelovanja z Združenimi narodi. Po navedbah irskega zunanjega ministrstva so ukrepi nesprejemljivi, saj onemogočajo delo tistim, ki zagotavljajo nujno pomoč v regiji, kjer so razmere že tako kritične. Izrael na drugi strani vztraja pri uveljavljanju zakona, ki agenciji odvzema določene privilegije in omejuje njeno prisotnost.

Islamska univerza Azad je objavila uradno obvestilo o spremembi časovnega načrta zaključnih izpitov za prvi semester študijskega leta 1404-1405 po iranskem koledarju. Vodstvo univerze je v več zaporednih izjavah potrdilo prilagoditve datumov, ki se nanašajo na preverjanje znanja študentov ob koncu trenutnega semestra. Natančni razlogi za prestavitev terminov v prvotnem obvestilu niso bili podrobneje pojasnjeni, vendar so spremembe zavezujoče za vse fakultete v okviru univerzitetne mreže. Sprememba urnika neposredno vpliva na študijski proces tisočev študentov, ki obiskujejo to institucijo. Univerza je študente in akademsko osebje pozvala, naj spremljajo uradne kanale za podrobne informacije o novih terminih posameznih predmetov. Takšne prilagoditve so v iranskem visokošolskem sistemu pogosto povezane z usklajevanjem z državnimi prazniki ali drugimi logističnimi izzivi na nacionalni ravni.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Iranska centralna banka je uradno napovedala poenotenje menjalnega tečaja. S tem se bo vrednotenje blaga izvajalo po tečaju v drugem oddelku menjalnice. Banka je objavila tudi nove tečaje dolarja, evra in drugih valut, kar nakazuje na poenotenje tečajev na iranskem trgu.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Iransko ministrstvo za izobraževanje je v učne načrte osnovnih in srednjih šol sistematično vključilo vsebine, ki obravnavajo življenje, osebnost in vojaško doktrino pokojnega generala Kasema Solejmanija. Po navedbah ministrstva so podobe in besedila o nekdanjem poveljniku sil Kods vključeni v različne predmete in izobraževalne dejavnosti z namenom predstavitve njegovega ideološkega nasledstva mlajšim generacijam. Gre za načrtno vključevanje vsebin, ki poudarjajo pomen njegovega delovanja za državo in regijo. Učbeniki v vseh stopnjah obveznega izobraževanja zdaj vsebujejo posebna poglavja in vizualna gradiva, ki so posvečena Solejmaniju, ki ga iranske oblasti označujejo za mučenika. Projekt je del širše strategije ministrstva za izobraževanje, s katero želijo utrditi državne vrednote in domoljubje skozi primere sodobnih zgodovinskih osebnosti. Odločitev odraža prizadevanja teheranske administracije, da bi ohranila vpliv njegove ideologije v iranski družbi tudi po njegovi smrti v ameriškem napadu pred leti.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.