Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj.
Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek odraža širše geopolitične napetosti med Iranom in Zahodom, ki posredno vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu in s tem na evropsko varnostno politiko. Za slovenskega bralca je novica relevantna predvsem z vidika spremljanja vpliva lastnikov velikih tehnoloških platform na mednarodne odnose, kar je tema, ki se pogosto obravnava tudi v okviru regulacij Evropske unije.
Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.
Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil grožnjam ali prisili. Dejal je, da bo Iran odgovoril samo na spoštovanje, zakonitost in enakost, ter da vojaška agresija in gospodarski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi se odpovedal svojim legitimnim pravicam.
Iranski uradnik Baghai je izjavil, da Iran kot članica IAEA ne potrebuje posrednikov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pozval IAEA in države članice Sveta guvernerjev, naj namesto nenehnih pritožb glede pomanjkanja sodelovanja Irana zahtevajo odgovornost ZDA, Izraela in podpornikov vojaškega napada na iranske miroljubne jedrske objekte.
Dogodek odraža širše geopolitične napetosti med Iranom in Zahodom, ki posredno vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu in s tem na evropsko varnostno politiko. Za slovenskega bralca je novica relevantna predvsem z vidika spremljanja vpliva lastnikov velikih tehnoloških platform na mednarodne odnose, kar je tema, ki se pogosto obravnava tudi v okviru regulacij Evropske unije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.