Dezinformacije so bile razširjene med avstralskimi volitvami leta 2025, ugotavlja raziskava
Objavljeno: 24. 10. 2025 16:06
Nova raziskava je pokazala, da so bile dezinformacije močno prisotne med avstralskimi zveznimi volitvami leta 2025. Številni ljudje jih niso mogli prepoznati, kar kaže na naraščajoči problem dezinformacij, ki vplivajo na javno razpravo in izkrivljajo dojemanja. Skoraj dve tretjini (60 %) odraslih je poročalo, da so v dveh tednih pred volitvami naleteli na dezinformacije, povezne z volitvami, medtem ko jih 19 % ni poročalo o srečanju z njimi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se novice nanašajo na Avstralijo, poudarjajo problematiko dezinformacij, ki je prisotna tudi v Sloveniji in lahko vpliva na slovenske volitve in javno mnenje.
Po poročilu demokratičnega možganskega trusta se je svoboda tiska po svetu v zadnjih petih letih znatno zmanjšala in dosegla najnižjo raven v zadnjih 50 letih. Največji padec so zabeležili v Afganistanu, Burkini Faso in Mjanmaru. V Bolgariji narašča zaskrbljenost javnosti zaradi upadanja svoboščin in vse večje koncentracije politične moči.
Nova analiza avstralskega preizkusa tehnologije za zagotavljanje starosti (AATT), ki jo je izvedel Guardian, je odkrila možne pristranskosti v tehnologiji ocenjevanja starosti. Ugotovitve kažejo, da tehnologija morda ni pravična za vse. Medtem je raziskava pokazala, da širjenje dezinformacij, ki jih poganja umetna inteligenca, zmanjšuje zaupanje, hkrati pa povečuje angažiranost z zaupanja vrednimi viri novic.
Kljub prizadevanjem Trumpove administracije za zatiranje podnebnih znanosti, se znanstveniki po vsem svetu trudijo zagotoviti dostopnost točnih podnebnih informacij javnosti, s čimer se borijo proti dezinformacijam. V Avstraliji poteka senatna preiskava o podnebnih dezinformacijah, kjer so izraženi pomisleki, da se legitimne znanstvene analize, ki dvomijo o prevladujočem podnebnem sporočilu, zavračajo kot dezinformacije.
V Novi Zelandiji se vlada sooča s posledicami zgodnjih odločitev, pri čemer upa na znižanje obrestnih mer za spodbujanje gospodarstva. V ZDA se nekdanji vodja CNN Tom Johnson posveča ozaveščanju o duševnem zdravju po bogati karieri v politiki in medijih. Hkrati se novinar Mario Guevara sooča z deportacijo v El Salvador, kar povzroča ogorčenje. Razprava pa poteka tudi o ekonomskem položaju mladih generacij in njihovi zmožnosti doseganja enakega standarda življenja kot prejšnje generacije.
Na Novi Zelandiji so bili aktivisti Greenpeace obsojeni zaradi protesta proti pridobivanju mineralov na morskem dnu. Azijska razvojna banka (ADB) je odobrila pomoč za prilagajanje na podnebne spremembe v Srednji in Zahodni Aziji. Študija je pokazala, da umetna inteligenca najbolj ogroža delovna mesta določene starostne skupine. Ob svetovnem dnevu novic in mednarodnem dnevu dostopa do informacij je bil izpostavljen pomen novinarstva in dostopa do informacij.
Generativni sistemi umetne inteligence se zanašajo na množično človeško delo, pogosto nizko plačano, za pripravo podatkov. V Pakistanu delavci sortirajo in označujejo slike za učenje sistemov umetne inteligence. Hkrati v ZDA, natančneje v Chicagu, skupnosti barv poudarjajo potrebo po virih za zdravljenje in premagovanje sistemskih ovir, ki izhajajo iz zgodovinske zatiranja in se odražajo v današnjih socialnih in zdravstvenih neenakostih.
Čeprav se novice nanašajo na Avstralijo, poudarjajo problematiko dezinformacij, ki je prisotna tudi v Sloveniji in lahko vpliva na slovenske volitve in javno mnenje.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.