Izraelske sile na Zahodnem bregu ustrelile Palestinca
Objavljeno: 1. 1. 2026 16:42
Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante.
Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.
Kontekst in ozadje
2. dec. 2025
Nadaljevanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu
Izraelski napadi so v Gazi terjali nove žrtve med civilisti, vključno z otroki in fotoreporterjem. Na Zahodnem bregu sta bila v ločenih incidentih ubita dva palestinska najstnika, medtem ko so poročila razkrila vrnitev posmrtnih ostankov izraelskih talcev.
V Izraelu je izbruhnil škandal zaradi spolnega nasilja nad palestinskimi zaporniki, kar je vodilo do odstopa najvišje vojaške pravnice. Hkrati so izraelske sile nadaljevale z rušenjem palestinskih domov v Gazi kljub dogovorom o prekinitvi ognja.
Slovenska vlada je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo, kar odraža kritično stališče do njegove politike. Medtem so izraelski zračni napadi v Gazi ubili več deset ljudi, vključno z nizozemskim državljanom.
Izraelske sile so izvedle obsežno racijo v Nablusu, kjer so z uporabo ostrega streliva ranile desetine Palestincev. V Evropi, zlasti v Italiji in na Hrvaškem, so se okrepili pozivi k priznanju Palestine in bojkotu Izraela.
V Gazi je bilo v enem dnevu ubitih 123 ljudi, pojavila pa so se poročila o izraelskih načrtih za preselitev Palestincev v Južni Sudan. Norveška je napovedala pripravljenost na aretacijo Netanjahuja na podlagi naloga ICC.
Kljub napovedim o lokalnih taktičnih premorih za dostavo pomoči so humanitarne organizacije poročale o številnih smrtih zaradi lakote. Premier Netanjahu je te navedbe zanikal, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na stabilnost zunanje politike Evropske unije, katere članica je Slovenija. Slovenija je v preteklosti zavzela aktivno držo glede palestinskega vprašanja, vključno z razpravami o priznanju Palestine in omejitvami vstopa za določene izraelske uradnike.
Vsaka eskalacija nasilja na Zahodnem bregu povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, kar vpliva na varnostno situacijo v Sredozemlju in posredno na migracijske tokove, ki so za Slovenijo strateškega pomena.
V izraelskem napadu v mestu Gaza je bilo ranjenih pet Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelska vojska je ubila tri ljudi v ločenih incidentih. Medtem je izraelsko-srbski državljan Alon Ohel, ki je bil dve leti talec Hamasa, razkril, da so ga obravnavali kot žival in stradali. V Gazi so izraelske sile ubile novinarja in še eno osebo, na Zahodnem bregu pa dva Palestinca, osumljena napadov na Izraelce.
Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, v katerem je umrlo več kot 1200 ljudi, večinoma civilistov, in ki je sprožil vojno v Gazi. Na jugu države so potekale žalostne slovesnosti. Ob obnovitvi pogovorov o prekinitvi ognja, se je grški premier Micotakis zavzel za pogum in zadržanost pri doseganju trajnega premirja in izpustitvi talcev. Od oktobra 2023 so se razmere na Zahodnem bregu zaostrile.
Izraelska vojska je pozvala prebivalce mesta Gaza k evakuaciji proti jugu zaradi novih napadov na Hamas, pri čemer so uničili še en nebotičnik. Palestinska vlada v Gazi je zanikala izraelske trditve, da so bile v zgradbah, ki so bile tarča napadov, vojaške aktivnosti Hamasa.
Palestinska samouprava je obsodila izraelsko odobritev gradnje 19 novih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Palestinci Izrael obtožujejo poskusov zaostritve nadzora nad palestinskim ozemljem.
Izraelska vojska je okrepila napade na Gazo, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 Palestincev. Vojska se hvali, da je pregnala 250.000 ljudi. Sestreljena je bila tudi balistična raketa, ki so jo iz Jemna izstrelili Hutijevci, zaradi česar so se oglasile sirene v Tel Avivu in osrednjem Izraelu.
Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki je bil najsmrtonosnejši dan v zgodovini države, s 1219 mrtvimi in 251 ujetimi. Hamas in Izrael naj bi v Egiptu pogajala o dogovoru, ki ga podpira Donald Trump, vendar so mnenja o uspešnosti različna. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil antisemitsko sovraštvo v povezavi z napadi. Hamas trdi, da je bil 7. oktober zgodovinski odgovor na izraelsko okupacijo.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na stabilnost zunanje politike Evropske unije, katere članica je Slovenija. Slovenija je v preteklosti zavzela aktivno držo glede palestinskega vprašanja, vključno z razpravami o priznanju Palestine in omejitvami vstopa za določene izraelske uradnike.
Vsaka eskalacija nasilja na Zahodnem bregu povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, kar vpliva na varnostno situacijo v Sredozemlju in posredno na migracijske tokove, ki so za Slovenijo strateškega pomena.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.