Poljska stranka Polska 2050 sredi notranje krize prekinila sejo sveta

Poljska politična stranka Polska 2050 je razveljavila drugi krog notranjih volitev za novega predsednika stranke, ki so potekale 12. januarja 2026. Do zapleta je prišlo pri spletnem glasovanju, ko se je sistem predčasno zaprl, kljub temu da je imelo pravico glasovati le približno 800 članov stranke. Vodstvo stranke se je za digitalno izvedbo odločilo z namenom promocije sodobnih tehnologij, vendar se je postopek sprevrgel v logistični neuspeh, ki je sprožil val kritik in posmeha v poljski javnosti. Ustanovitelj stranke Szymon Hołownia, ki je sprva napovedal umik z vrha stranke, je po neuspeli izvedbi glasovanja nakazal možnost ponovne kandidature. Medtem ko Hołownia omenja možnost zunanjega hakerskega napada, nekateri medijski viri poročajo, da bi bil razlog lahko bolj banalen, in sicer nakup programske opreme z omejenim številom licenc, ki ni podpirala vseh glasov. V drugem krogu sta se sicer merili ministrica za podnebje Paulina Hennig-Kloska in ministrica za sklade Katarzyna Pełczyńska-Nałęcz. Dogodek je močno okrnil ugled stranke, ki se v javnomnenjskih raziskavah že dlje časa bori z nizko podporo med enim in dvema odstotkoma. Neuspeh pri izvedbi spletnega glasovanja za tako majhno število ljudi postavlja pod vprašaj verodostojnost njihovih preteklih pozivov k uvedbi splošnih e-volitev na državni ravni. Notranja trenja in negotovost glede prihodnjega vodstva bi lahko v prihodnje povzročila dodatno nestabilnost znotraj koalicijskih vrst.

Poljska politična stranka Polska 2050 je 10. januarja začela proces volitev novega vodstva, potem ko se je s položaja predsednika umaknil ustanovitelj Szymon Hołownia. Za izpraznjeno mesto se poteguje pet vidnih kandidatov, med katerimi so poslanca Ryszard Petru in Rafał Kasprzyk, ministrica za sklade in regionalno politiko Katarzyna Pełczyńska-Nałęcz, ministrica za podnebje in okolje Paulina Hennig-Kloska ter poslanka Joanna Mucha. Glasovanje poteka prek spleta, pri čemer ima pravico glasu več kot 800 delegatov iz celotne države. Hołownia je svoj umik napovedal že septembra prejšnjega leta, ko se je potegoval za položaj visokega komisarja Združenih narodov za begunce, vendar na koncu ni bil izbran. Čeprav se je sprva za predsedniški položaj zanimalo sedem kandidatov, sta se dva iz tekme umaknila, zadnji med njimi tik pred zdajci v decembru. Izid glasovanja bo znan še isti dan, v kolikor pa noben od kandidatov ne bo prejel več kot 50-odstotne podpore, se bosta najuspešnejša pomerila v drugem krogu, ki je predviden za ponedeljek, 12. januarja. Izbira novega voditelja predstavlja pomemben mejnik za stranko, ki je pod vodstvom nekdanjega predsednika poljskega sejma Hołownie postala ključen del vladne koalicije na Poljskem. Novi predsednik bo moral ohraniti stabilnost stranke in njeno vlogo v poljskem političnem prostoru, medtem ko se država spopada z notranjepolitičnimi izzivi in vprašanji evropske integracije. Rezultati bodo pokazali, ali se bo stranka premaknila proti bolj liberalni ali bolj pragmatični usmeritvi.

Češka poslanska zbornica je v sredo nadaljevala razpravo o zaupnici manjšinski vladi Andreja Babiša, ki jo poleg njegove stranke ANO podpirata še stranka SPD in gibanje Motoristi. Opozicijski poslanci so v trinajsturni razpravi, ki se je začela že v torek, ostro kritizirali vladni program in delovanje kabineta, zaradi česar glasovanje o zaupnici še ni bilo izvedeno. Do srede popoldne je bilo k besedi prijavljenih še 55 opozičnih poslancev, kar napoveduje nadaljevanje dolgotrajnih parlamentarnih postopkov. Razpravo so poleg vsebinskih kritik zaznamovali tudi besedni spopadi in osebna obračunavanja. Minister za delo in socialne zadeve Aleš Juchelka se je zapletel v spor s poslanci Piratske stranke, medtem ko je Olga Richterová iz iste stranke povzročila razburjenje v vladnih vrstah z opazkami o domnevnih higienskih odmorih ministrice Zuzane Mrázove. Opozicija trdi, da vlada ne uživa zadostne podpore javnosti in da je njen program pomanjkljiv. Dogajanje v parlamentu sledi Babiševim prizadevanjem za utrditev političnih zavezništev pred prihajajočimi volitvami. Premier se poskuša izogniti politični izolaciji in si zagotoviti stabilno večino, ki bi ga zaščitila tudi pred morebitnimi pravnimi postopki. Kljub tesnemu sodelovanju s stranko SPD in Motoristi, opozicija ostaja enotna v prepričanju, da vlada ne bi smela prejeti zaupnice.