Avstralski milijarderji med letom 2025 bogateli za 600.000 dolarjev na dan

Večje število tehnoloških milijarderjev iz Silicijeve doline se je združilo v zasebni skupini na aplikaciji Signal z namenom preprečitve uvedbe novega davka na premoženje v Kaliforniji. Peter Thiel je skupini, ki nasprotuje predlogu, že doniral tri milijone ameriških dolarjev, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatni visoki prispevki drugih vodilnih osebnosti iz panoge. Predlog, ki ga je oktobra vložil sindikat SEIU-UHW West, predvideva enkratni petodstotni davek za posameznike s premoženjem nad eno milijardo dolarjev, kar bi po ocenah v državni proračun prineslo približno 100 milijard dolarjev. Skupina, poimenovana »Save California«, vključuje vplivna imena, kot so Palmer Luckey iz podjetja Anduril, David Sacks, ki svetuje Trumpovi administraciji glede kriptovalut, in Chris Larsen iz družbe Ripple. Čeprav se omenjeni posamezniki politično pogosto razhajajo, so tokrat enotni v oceni, da je predlog škodljiv in ga nekateri celo označujejo za »komunizem«. Glavni pomislek nasprotnikov davka je, da bi takšna obdavčitev sprožila množičen odhod ustanoviteljev tehnoloških podjetij iz zvezne države, kar bi dolgoročno močno prizadelo regionalno gospodarstvo in zmanjšalo število delovnih mest. Nasprotovanje davku prihaja v času, ko kalifornijska politika išče nove vire za financiranje javnih storitev, medtem ko tehnološki sektor opozarja na krčenje konkurenčnosti okolja. Donacija Petra Thiela velja za prvo v nizu pričakovanih finančnih injekcij v kampanjo proti davčnemu ukrepu, o katerem bi lahko volivci odločali leta 2026. Analitiki ocenjujejo, da bo boj med sindikati in najbogatejšimi prebivalci Kalifornije eden najdražjih v zgodovini referendumskih pobud v Združenih državah Amerike.

Britanska davčna in carinska uprava (HMRC) napoveduje, da bo v finančnem letu 2026–27 rekordnih 2,06 milijona delavcev prešlo prag letnega zaslužka 100.000 funtov, s čimer bodo padli v t. i. davčno past. Zaradi zamrznitve davčnih razredov in sočasne rasti plač se bodo ti posamezniki soočili z efektivno 62-odstotno mejno davčno stopnjo na zaslužek med 100.000 in 125.140 funti. Ta pojav, znan kot fiskalni umik, nastane zaradi postopnega odpravljanja neobdavčene splošne olajšave za vse, ki zaslužijo več kot 100.000 funtov. Istočasno je škotska vlada pod vodstvom Škotske nacionalne stranke (SNP) v svojem proračunskem osnutku za leto 2026/27 predstavila nov davek na prestižne nepremičnine. Načrt predvideva uvedbo dveh novih razredov občinskega davka za stanovanjske objekte, ki so vredni več kot milijon funtov. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. aprila 2028, temelji na trenutnih tržnih vrednostih nepremičnin in naj bi v škotsko blagajno prinesel približno 16 milijonov funtov letno. Finančna ministrica Shona Robison je poudarila, da gre za del širšega socialnega paketa. Medtem ko se premožnejši soočajo z višjimi obremenitvami, je škotska vlada uvedla skromne olajšave za najrevnejše prebivalce. Prag za plačilo dohodnine za tiste, ki zaslužijo manj kot 33.500 funtov letno, se bo dvignil za 7,4 odstotka, kar bo njihov letni proračun razbremenilo za približno 11 funtov. Kritiki poudarjajo, da so ukrepi SNP tesno povezani s prihajajočimi volitvami v škotski parlament, saj vlada s pomočjo zadolževanja in črpanja rezerv financira nove predvolilne obljube.

Britansko gospodarstvo se je v novembru 2025 vrnilo na pot rasti, saj se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,3 odstotka, kar je preseglo napovedi analitikov. Glavni dejavnik te rasti je bil storitveni sektor, hkrati pa je k pozitivnim rezultatom prispevalo okrevanje v avtomobilski industriji po prejšnjih težavah s kibernetskimi incidenti. Ti spodbudni podatki so potisnili osrednji londonski borzni indeks FTSE 100 na novo rekordno raven nad 10.241 točk, kar odraža povečano optimizem vlagateljev glede domačih gospodarskih obetov. Kljub pozitivnim makroekonomskim kazalnikom pa se britanska vlada pod vodstvom finančne ministrice Rachel Reeves sooča s kritikami zaradi napovedanih davčnih reform. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta znižanje neobdavčenega zneska za varčevalne račune ISA z 20.000 na 12.000 funtov za osebe, mlajše od 65 let, ter spremembe pri davku na dediščino za poslovna in kmetijska sredstva. Podjetniki opozarjajo, da bi lahko nove omejitve olajšav, ki stopijo v veljavo aprila 2026, resno ogrozile preživetje družinskih podjetij in povzročile likvidnostne težave ob prenosu premoženja. Na mednarodnem prizorišču Združeno kraljestvo ohranja položaj vodilnega svetovnega finančnega središča, saj London obvladuje 38 odstotkov svetovnega prometa na deviznih trgih. Medtem ko se britanski finančni presežek krepi, se druge države, kot sta Romunija in Pakistan, soočajo z lastnimi strukturnimi izzivi. Romunska vlada pripravlja obsežno reformo javne uprave za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, Pakistan pa se še vedno bori z neurejenim energetskim sektorjem, kjer neučinkovitost distribucijskih podjetij še naprej hromi gospodarski razvoj in povečuje javni dolg.