Iranski vrhovni voditelj prvič javno priznal smrt tisočev protestnikov

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med vsesplošnimi protesti po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice povzpelo nad 3000. Organizacija HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike je potrdila 3090 smrtnih žrtev, med katerimi je 2885 protestnikov. Nekateri viri, vključno z organizacijo Iran Human Rights s sedežem na Norveškem, navajajo še višje številke, ki presegajo 3400 ubitih, medtem ko najbolj črnoglede ocene omenjajo celo več kot 5000 žrtev silovitega vladnega zatiranja. Iranski vrhovni voditelj je v odzivu na dogajanje varnostnim silam ukazal, naj neusmiljeno zatrejo upornike, kar je privedlo do stopnjevanja nasilja na ulicah. Kljub temu poročila s terena kažejo, da so se protesti po državi po obsežnem posredovanju režima nekoliko umirili. Oblasti so v zadnjih dneh izvedle številne nove aretacije, s katerimi želijo dokončno utišati nasprotovanje vladni politiki. V državi so po osemdnevni popolni blokadi spleta opazili rahel porast internetne dejavnosti, čeprav digitalna zatemnitev v večjem delu Irana še vedno traja. Namen te blokade je bil predvsem preprečiti širjenje posnetkov policijskega nasilja v tujino in ovirati koordinacijo med protestniki, ki so se spopadali s sistematično uporabo pravega streliva s strani varnostnih sil.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je prvič javno priznal, da je bilo med nedavnimi množičnimi protesti ubitih več tisoč ljudi, pri čemer je nekatere smrti označil za posledico »nehumanega in divjaškega« ravnanja. Hamenej je za nemire in posledično nasilje obtožil zunanje vplive, predvsem povezave med Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi stale v ozadju protestov. Po njegovih trditvah so tuji akterji povzročili ogromno škodo in spodbudili nasilje, ki je terjalo številna življenja. Podatki o številu žrtev se med uradnimi navedbami Teherana in nevladnimi organizacijami močno razlikujejo. Po navedbah tiskovne agencije iranskih aktivistov za človekove pravice (HRANA) s sedežem v ZDA je nasilno zatiranje protestov zahtevalo najmanj 3.090 življenj, medtem ko nekatere druge aktivistične skupine poročajo o še precej višjih številkah. Iranske oblasti so se na proteste odzvale s surovo silo, kar je sprožilo mednarodne obsodbe. Dogajanje predstavlja eno najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini Irana. Priznanje vrhovnega voditelja o obsegu žrtev prihaja v času, ko se država spopada z močnim notranjim pritiskom in mednarodno izolacijo. Kljub priznanju števila mrtvih uradni Teheran vztraja pri retoriki, da gre za načrtovan poskus destabilizacije države s strani zahodnih sil in njihovih regionalnih zaveznikov.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.