Predsednica azerbajdžanskega parlamenta povabila ukrajinskega kolega v Azerbajdžan
Objavljeno: 18. 8. 2025 15:21
Predsednica azerbajdžanskega parlamenta, Sahibə Gafarova, je opravila telefonski pogovor s predsednikom ukrajinske Vrhovne rade, Ruslanom Stefančukom. Med pogovorom sta sogovornika izrazila zadovoljstvo z obstoječim sodelovanjem med državama in razpravljala o nadaljnjih možnostih krepitve parlamentarne povezanosti. Gafarova je Stefančuka povabila na obisk v Azerbajdžan.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica ima majhno neposredno relevantnost za življenje v Sloveniji, saj se nanaša na odnose med Azerbajdžanom in Ukrajino. Posredno je lahko relevantna zaradi splošnega konteksta mednarodnih odnosov.
Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.
Recep Tayyip Erdoğan je ponovno ponudil Istanbul kot prizorišče neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Turčija je pripravljena olajšati pogajalski proces med stranema v konfliktu in si prizadeva, da bi postala ključni posrednik v ukrajinski krizi.
Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.
Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je sporočil, da si Kijev prizadeva za čimprejšnje srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in poljskim predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi, po možnosti še letos. Ukrajinska stran je predlagala svoj termin srečanja in zdaj čaka na odgovor Poljske.
Francoski predsednik Emanuel Makron je evropske voditelje opozoril, da bi Združene države Amerike lahko izdale Ukrajino v morebitnih pogajanjih z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Spiegel naj bi ZDA razmišljale o prepustitvi ukrajinskega ozemlja brez zagotovil glede varnosti. Ta informacija je pricurljala v javnost iz zaupnega telefonskega pogovora evropskih voditeljev in ukrajinskega predsednika Zelenskega.
Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji.
Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.
Novica ima majhno neposredno relevantnost za življenje v Sloveniji, saj se nanaša na odnose med Azerbajdžanom in Ukrajino. Posredno je lahko relevantna zaradi splošnega konteksta mednarodnih odnosov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.