Trgovanje z napovedmi v središču pozornosti po izplačilu ob padcu Nicolása Madura

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.