Ameriška centralna banka ohranila obrestne mere, dolar ostaja prevladujoča svetovna valuta

Svetovni finančni trgi so v začetku leta 2026 pod vplivom previdne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov ohranja visoke obrestne mere. Čeprav se je inflacija v ZDA ob koncu leta 2025 spustila na 2,7 odstotka, so pričakovanja glede skorajšnjega znižanja obrestnih mer izjemno nizka; CME FedWatch Tool namreč pripisuje le petodstotno možnost za rez obrestnih mer na prihajajočem zasedanju. Takšne razmere povečujejo oportunitetno izgubo za naložbe, ki ne prinašajo donosa, kar neposredno pritiska na vrednost bitcoina in drugih kriptovalut. Hkrati se s precejšnjimi gospodarskimi izzivi sooča Pakistan, kjer mednarodne institucije napovedujejo rast med 3 in 3,6 odstotka. Na te ocene so močno vplivale uničujoče poplave v letu 2025, ki so prizadele predvsem kmetijski sektor. Država se nahaja v začaranem krogu makroekonomske stabilizacije pod nadzorom Mednarodnega denarnega sklada (MDS), kjer vsak poskus hitre rasti prek večje potrošnje in uvoza vodi v devalvacijo valute, povišano inflacijo in ponovno grožnjo plačilne nesposobnosti. Na deviznih trgih je novozelandski dolar (NZD) zabeležil rahlo rast glede na ameriški dolar, na kar so vplivali zadnji podatki iz Kitajske. Kitajsko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju leta 2025 zraslo za 1,2 odstotka na četrtletni ravni, kar je preseglo pričakovanja analitikov, vendar pa šibka rast prodaje na drobno in upad naložb v osnovna sredstva še naprej vzbujata skrbi glede stabilnosti drugega največjega svetovnega gospodarstva. Globalna nagnjenost k tveganju ostaja nizka, kar omejuje možnosti za znatnejšo krepitev bolj tveganih valut.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Britansko gospodarstvo se je v novembru 2025 vrnilo na pot rasti, saj se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,3 odstotka, kar je preseglo napovedi analitikov. Glavni dejavnik te rasti je bil storitveni sektor, hkrati pa je k pozitivnim rezultatom prispevalo okrevanje v avtomobilski industriji po prejšnjih težavah s kibernetskimi incidenti. Ti spodbudni podatki so potisnili osrednji londonski borzni indeks FTSE 100 na novo rekordno raven nad 10.241 točk, kar odraža povečano optimizem vlagateljev glede domačih gospodarskih obetov. Kljub pozitivnim makroekonomskim kazalnikom pa se britanska vlada pod vodstvom finančne ministrice Rachel Reeves sooča s kritikami zaradi napovedanih davčnih reform. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta znižanje neobdavčenega zneska za varčevalne račune ISA z 20.000 na 12.000 funtov za osebe, mlajše od 65 let, ter spremembe pri davku na dediščino za poslovna in kmetijska sredstva. Podjetniki opozarjajo, da bi lahko nove omejitve olajšav, ki stopijo v veljavo aprila 2026, resno ogrozile preživetje družinskih podjetij in povzročile likvidnostne težave ob prenosu premoženja. Na mednarodnem prizorišču Združeno kraljestvo ohranja položaj vodilnega svetovnega finančnega središča, saj London obvladuje 38 odstotkov svetovnega prometa na deviznih trgih. Medtem ko se britanski finančni presežek krepi, se druge države, kot sta Romunija in Pakistan, soočajo z lastnimi strukturnimi izzivi. Romunska vlada pripravlja obsežno reformo javne uprave za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, Pakistan pa se še vedno bori z neurejenim energetskim sektorjem, kjer neučinkovitost distribucijskih podjetij še naprej hromi gospodarski razvoj in povečuje javni dolg.