Cena zlata je v ponedeljek, 12. januarja 2026, dosegla novo rekordno vrednost nad 4.560 dolarji za unčo, medtem ko so se na svetovnih trgih okrepili strahovi glede neodvisnosti ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Do pretresa je prišlo po razkritju predsednika Feda Jeroma Powlla, da je ministrstvo za pravosodje ZDA proti njemu sprožilo kazensko preiskavo. Powell je dejanje označil za pretvezo administracije predsednika Donalda Trumpa, s katero želi Bela hiša izvajati pritisk na centralno banko za znižanje obrestnih mer. Napetosti so sprožile val prodaj ameriškega dolarja in delnic, investitorji pa so varno zatočišče poiskali v plemenitih kovinah, kjer je srebro zabeležilo še večjo rast.
Kronologija dogodkov
-
29. jul. 2025 :
Trumpov pritisk na Fed in napovedi o rasti zlata.
Julija 2025 se je predsednik Donald Trump osredotočil na Fed v pričakovanju odločitev o obrestnih merah in recipročnih tarifah. Že takrat so analitiki Fidelityja napovedovali, da bo zlato zaradi zniževanja obrestnih mer in padca dolarja doseglo rekordne vrednosti okoli 4.000 dolarjev.
Na deviznih trgih se je ameriški dolar znašel pod pritiskom v primerjavi z večino svetovnih valut, kar je med drugim okrepilo novozelandski dolar. Ta je pridobil na vrednosti tudi zaradi ugodnih domačih gospodarskih kazalnikov, saj je poslovno zaupanje na Novi Zelandiji doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. Analitiki dogajanje opisujejo kot ponoven zagon strategije "Sell America", saj politizacija centralne banke neposredno spodkopava njeno kredibilnost v boju proti inflaciji in stabilnost celotnega ameriškega finančnega sistema.
Kljub trenutnim pretresom so nekateri analitiki, kot so tisti pri banki BBH, mnenja, da bi se dolar kratkoročno lahko stabiliziral, če bodo prihajajoči podatki o inflaciji in trgu dela v ZDA ostali močni. Vendar pa dolgoročne napovedi za plemenite kovine ostajajo izrazito optimistične; nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi zlato do leta 2026 lahko doseglo celo vrednost 6.000 dolarjev za unčo, če se bo institucionalno tveganje v Združenih državah Amerike stopnjevalo. Razmere dodatno zaostrujejo nemiri v Iranu, ki vnašajo dodatno negotovost na energetske in kapitalske trge.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Združenih državah Amerike ima neposreden vpliv na globalne finančne trge in stabilnost evra. Ker je slovensko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige in odvisno od stabilnosti kapitalskih trgov, lahko nihanja cen surovin (zlato) in tečaja dolarja vplivajo na slovenske investicijske portfelje in uvozno-izvozne pogoje.
Slovenija kot članica evroobmočja spremlja odločitve Feda, saj te pogosto narekujejo smernice Evropske centralne banke. Politični pritisk na neodvisnost centralne banke v ZDA predstavlja sistemsko tveganje, ki bi lahko povzročilo dolgoročno nestanovitnost, kar bi občutili tudi slovenski varčevalci in podjetja.