Poročilo o stanju Bundeswehra opozarja na nujnost posodobitve po letu 2026

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Thomas Röwekamp, predsednik odbora za obrambo v Bundestagu, je izrazil dvom o učinkovitosti prostovoljnega služenja za povečanje osebja Bundeswehra. Pričakuje, da se bo Nemčija v tem zakonodajnem obdobju vrnila k naborništvu. Prav tako je Röwekamp obtožil AfD, da se prikazuje kot stranka, ki podpira Bundeswehr, hkrati pa se priklanja Rusiji.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je zvezno vlado v Berlinu pozval h končanju notranjih sporov in k večji disciplini v pričakovanju volilnega leta 2026. Po mnenju vplivnega politika krščanskih demokratov (CDU) so jasne odločitve in enotnost koalicije nujne za stabilnost države, saj nenehni javni prepiri med vladnimi partnerji spodkopavajo zaupanje javnosti v institucije. Wüst je v svojem nagovoru izpostavil, da bi morala vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza prednost dati skupnim rešitvam pred strankarskimi interesi. Njegov poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskimi izzivi in naraščajočimi političnimi pritiski, kar bo ključno zaznamovalo politično dinamiko do zveznih volitev. Takšna retorika odraža tudi priprave opozicije na prevzem oblasti in njeno strategijo izpostavljanja šibkih točk trenutne koalicije.