Objavljeno: 31. 12. 2025 5:56
Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra.
Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.
"Najpozneje leta 2027 bo potrebna temeljna odločitev o vojaški obveznosti."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Henning Otte | nevtralno |
| Nemška vojska | nevtralno |
| Nemški zvezni parlament | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Nemčiji je ključno za slovensko varnostno politiko, saj je Nemčija najpomembnejša evropska gospodarska in vojaška partnerica Slovenije znotraj EU in Nata. Morebitna ponovna uvedba naborništva v največji članici EU bi lahko sprožila podobne razprave tudi v Sloveniji, kjer se Slovenska vojska prav tako spopada s kadrovskim pomanjkanjem. Odločitve Nemčije glede obrambne pripravljenosti neposredno vplivajo na kolektivno varnostno arhitekturo celotne regije.
27. dec 5:56
Pooblaščenec za obrambo opozarja na številne izzive, s katerimi se sooča Bundeswehr v prihodnjem letu, in poziva ministra Pistoriusa k ukrepanju. Poudarja, da je treba po letu 2026 končati z zaviranjem razvoja.
5. dec 0:56
Nemški Bundestag bo odločal o uvedbi novega prostovoljnega služenja vojaškega roka. Predsednik odbora za obrambo, Thomas Röwekamp (CDU), vztraja, da bo potreben drugi korak, če prvi ne bo zadostoval. Del stranke Zeleni ima drugačno idejo.
6. okt 10:04
Nemški kancler Friedrich Merz pričakuje, da bo Nemčija sčasoma ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Čeprav se strinja, da bi za začetek ta služba potekala na prostovoljni osnovi, napoveduje, da bo obvezno služenje vojaškega roka prej ali slej postalo realnost v Nemčiji.
Nemška koalicija se je dogovorila, da bo pri okrepitvi Bundeswehra stavila na prostovoljnost, kar pomeni, da obvezno služenje vojaškega roka do nadaljnjega ne bo uvedeno. Ta odločitev je bila označena za politično razumljivo, a vojaško nepremišljeno.
Obrambni minister Boris Pistorius je obtožil Unijo (CDU/CSU), da s svojim zadržanim pristopom k zakonu o vojaški dolžnosti deluje malomarno in škoduje ugledu vlade. Unija želi ustaviti prvo obravnavo zakona v Bundestagu in zahteva izboljšave, kar je sprožilo oster odziv ministra Pistoriusa.
Ob 70. obletnici Bundeswehra je predsednik Steinmeier v Berlinu predlagal uvedbo splošne "obvezne službe" za vse, pri čemer je poudaril nujnost in pravičnost takšne rešitve. Predlog je sprožil razpravo o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Henning Otte | nevtralno |
| Nemška vojska | nevtralno |
| Nemški zvezni parlament | nevtralno |
Dogajanje v Nemčiji je ključno za slovensko varnostno politiko, saj je Nemčija najpomembnejša evropska gospodarska in vojaška partnerica Slovenije znotraj EU in Nata. Morebitna ponovna uvedba naborništva v največji članici EU bi lahko sprožila podobne razprave tudi v Sloveniji, kjer se Slovenska vojska prav tako spopada s kadrovskim pomanjkanjem. Odločitve Nemčije glede obrambne pripravljenosti neposredno vplivajo na kolektivno varnostno arhitekturo celotne regije.