Donald Trump predstavil sestavo odbora za nadzor in obnovo Gaze

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil uradno ustanovitev odbora za mir v Gazi. Gre za organ, ki bo po načrtih ameriške administracije nadziral upravljanje palestinske enklave in bdel nad izvajanjem mirovnega procesa v regiji. Čeprav je predsednik potrdil vzpostavitev telesa, podrobnejših informacij o konkretnih pristojnostih ali časovnici delovanja v javni objavi ni podal. Odbor bo sestavljalo 15 članov, katerih imena naj bi bila po Trumpovih napovedih razkrita v kratkem. Ustanovitev tega organa neposredno predvideva širši mirovni načrt za Gazo, ki ga pripravlja Washington. Odločitev predstavlja pomemben korak v zunanji politiki ZDA do bližnjevzhodnega vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bodo na takšno enostransko imenovanje nadzornega telesa odgovorili lokalni in mednarodni akterji. Uradni Washington naj bi z odborom poskušal vzpostaviti stabilnejšo strukturo upravljanja po končanju aktivnih spopadov. Kljub optimizmu v izjavah predsednika pa kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasne vloge palestinskih predstavnikov v tem procesu. Za zdaj vsi nadaljnji koraki ostajajo odvisni od potrditve seznama članov, ki bodo neposredno vplivali na politično prihodnost območja Gaze.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.