Ministrica Đedović-Handanović: Dialog med Putinom in Trumpom lahko zmanjša pritisk na NIS

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil, naj v morebitnih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pozabi na Balkan in si prizadeva za trajne rešitve. Dodik je predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Rusije in ZDA, z namenom reševanja balkanskih vprašanj. Izjavo je podal za ruske medije po srečanju s Putinom v Sočiju.