Bolgarija začenja nacionalno kampanjo za uvedbo evra, uradniki obljubljajo transparentnost

Bolgarija je s prvim dnem leta 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je svojo nacionalno valuto lev zamenjala za evro. Ta strateški mejnik, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo leta 2007, so politični voditelji označili za civilizacijsko izbiro, ki bo državi prinesla večjo finančno stabilnost, varnost in gospodarske priložnosti. Odhajajoči predsednik vlade Rosen Željazkov je v novoletnem nagovoru poudaril, da Bolgarija v evroobmočje vstopa z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, kar jo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva v uniji. Kljub proslavljanju v Sofiji pa vstop v denarno unijo spremljajo notranjepolitične delitve in skrbi javnosti. Predsednik države Rumen Radev je opozoril, da bi moral takšnemu koraku predhodno botrovati referendum, saj je odsotnost neposrednega posvetovanja z državljani poglobila razkorak med politično elito in javnostjo. Medtem ko voditelji, kot sta Bojko Borisov in Asen Vasilev, poudarjajo polno integracijo v evropske strukture in konec statusa najrevnejše članice EU, se del prebivalstva še vedno spopada s strahom pred dvigom cen in politično nestabilnostjo, ki je državo hromila v preteklih letih.

Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.

Mednarodna misija organizacij za svobodo tiska je po obisku v Bolgariji med 24. in 26. septembrom ugotovila, da ima Bolgarija še vedno ene najresnejših pomanjkljivosti na področju svobode medijev v Evropski uniji. Misija je poudarila potrebo po neodvisnosti javnih radiotelevizij BNT in BNR ter opozorila na politično polarizacijo, ki spodkopava svobodo tiska, ter na zamude pri reformah. Prav tako so izpostavili potrebo po preprečevanju napadov na novinarje in učinkovitem kazenskem pregonu.