Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme.
Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.
Izjave
"V Prištino je prispela nova pošiljka protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, dogovorjenih s Turčijo decembra 2023."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Zahodnem Balkanu je za Slovenijo ključnega pomena zaradi geografske bližine in gospodarskih povezav. Vsako dodatno oboroževanje na tem območju lahko vpliva na regionalno stabilnost, kar neposredno zadeva slovensko zunanjo politiko in varnostne interese v regiji.
Slovenija kot članica zveze NATO in EU aktivno sodeluje pri stabilizaciji regije, zato je spremljanje vojaške moči Kosova pomembno za razumevanje prihodnje varnostne arhitekture na Balkanu.
Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je izjavila, da so kaznovalni ukrepi, ki jih je Evropska unija uvedla proti Kosovu, še vedno "nepojasnjivi, nepravični in nerazumni". Osmani je med srečanjem s poročevalcem Evropskega parlamenta za Kosovo, Rihom Terrasom, poudarila, da je nadaljevanje teh ukrepov nesprejemljivo in je od Terrasa zahtevala pomoč pri odpravi teh ukrepov.
Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev v dolgoletnem sojenju zaradi korupcije. Netanjahu je v video izjavi dejal, da je končanje sojenja v nacionalnem interesu Izraela.
Estonija je okrepila svojo obrambno sposobnost z nakupom južnokorejskih raketnih sistemov K239 Chunmoo. Obrambni minister Hanno Pevkur in njegov južnokorejski kolega Ahn Gyu-back sta v Seulu podpisala sporazum o obrambnem sodelovanju, ki bo Estoniji omogočil, da z raketnimi sistemi Chunmoo dopolni obstoječe ameriške sisteme HIMARS. Ta poteza bo Estoniji omogočila večjo sposobnost za globoke udare.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti.
Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.
Glavni državni tožilec Ivan Turudić je v Zadru izjavil, da si župan Tomašević dovoli nedopustne stvari v civilizirani družbi. Zavrnil je insinuacije v zvezi s primerom Mikulić in poudaril, da bo DORH ukrepal glede lažnih informacij o napadu na časno sestro. Turudić je tudi komentiral napade med antifašističnim protestom v Reki, pri čemer je napovedal procesuiranje, če bo potrjen sum kaznivega dejanja.
Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal.
Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.
Dogajanje na Zahodnem Balkanu je za Slovenijo ključnega pomena zaradi geografske bližine in gospodarskih povezav. Vsako dodatno oboroževanje na tem območju lahko vpliva na regionalno stabilnost, kar neposredno zadeva slovensko zunanjo politiko in varnostne interese v regiji.
Slovenija kot članica zveze NATO in EU aktivno sodeluje pri stabilizaciji regije, zato je spremljanje vojaške moči Kosova pomembno za razumevanje prihodnje varnostne arhitekture na Balkanu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.