Indijska rupija se sooča s pritiski zaradi velikega neravnovesja med uvozom in izvozom, kar povečuje odvisnost od intervencij indijske centralne banke. Ta je v zadnjem mesecu porabila 10 milijard dolarjev iz deviznih rezerv za podporo rupiji. Pričakuje se, da bo rupija do konca novembra trgovala v območju 88,5–89 rupij za ameriški dolar. Gibanje dolarja in napredek v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Indijo bosta ključna dejavnika. Objavljeni podatki o inflaciji kažejo na rahel padec rasti cen življenjskih potrebščin, kar dodatno vpliva na vrednost rupije. Poleg tega na rupijo vplivajo tudi pričakovanja glede odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) o obrestnih merah in morebitni dogovor o trgovini med ZDA in Indijo, ki bi lahko izboljšal razpoloženje vlagateljev.

Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,4 %, kar je prvi padec v zadnjih šestih četrtletjih. Letna stopnja krčenja je bila 1,8 %. Na gospodarstvo so vplivale ameriške carine in vlada premierke Sanae Takaichi pripravlja obsežen stimulativni program.

Po padcu ameriškega izvoza sta se ZDA in Švica dogovorili o nižjih carinskih stopnjah. Kljub temu industrijsko združenje Swissmem opozarja pred preveliko evforijo.