Moški v San Franciscu obtožen napada na pripadnike obalne straže z vozilom

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa se je v torek zgodil napad na uslužbenca teritorialnega centra za nabor (TCC), ko sta dva mlajša moška s plinsko pištolo v obraz ustrelila voznika vojaškega kombija. Po poročanju ukrajinskih medijev sta napadalca ob tem poškodovala tudi službeno vozilo, namenjeno izvajanju mobilizacije. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti med lokalnim prebivalstvom in predstavniki nabornega sistema, ki v zadnjem času poročajo o pogostejših fizičnih obračunih. Napad se je zgodil v času, ko se Ukrajina sooča s kritičnim pomanjkanjem vojaškega kadra na fronti, kar je privedlo do strožjih metod mobilizacije. Odpor javnosti proti prisilnemu vpoklicu se po državi kaže v obliki protestov in neposrednih napadov na osebje TCC. Podobni incidenti so bili pred kratkim zabeleženi tudi v regijah Hmeljnicki in Ternopil, kjer je prišlo do množičnih pretepov med civilisti in vojaškimi naboroniki, medtem ko so v regiji Herson zabeležili celo požig hiše uslužbenca mobilizacijskega urada. Lokalne oblasti incident v Odesi še preiskujejo, storilca pa sta po dogodku pobegnila s kraja napada.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.

Mehiška vlada je v uradni izjavi ostro obsodila nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo napade na glavno mesto Caracas in druge strateške predele države. Mehika je ameriške akcije označila za nedopustne in pozvala k takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti proti venezuelskemu ljudstvu in njegovi vladi. V luči stopnjevanja nasilja je Mehika na Združene narode naslovila nujno zahtevo po posredovanju in zaščiti mednarodnega prava. Zunanja politika Mehike pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poudarja dosledno spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, zlasti suverenosti držav in prepovedi zunanjih vojaških intervencij. Do napada je prišlo po vrsti ameriških operacij v regiji, ki jih je administracija Donalda Trumpa opravičevala z bojem proti trgovini z drogami, vendar pa mehiška stran opozarja, da takšna enostranska dejanja spodkopavajo regionalno stabilnost in kršijo osnovne norme mednarodnih odnosov. Mehika zahteva, da se vsa odprta vprašanja rešujejo po diplomatski poti in v okviru večstranskih institucij.