Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi.
Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.
Kontekst in ozadje
15. nov. 2025
ZDA odobrile odločilne ukrepe proti Venezueli
Ameriški senat je predsedniku Trumpu podelil pooblastila za sprejetje odločilnih ukrepov proti režimu Nicolása Madura, kar je slednji označil za grožnjo, ki bi lahko regijo spremenila v »novo Gazo«. Hkratne vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu so še dodatno zaostrile varnostne razmere v Karibih.
Predsednik Trump je potrdil potopitev ladje z domnevnimi »narkoteroristi«, medtem ko je Maduro odredil vojaške vaje v slumih kot odgovor na ameriško agresijo. Poročila so razkrila, da je CIA prejela pooblastila za izvajanje prikritih operacij z namenom destabilizacije Madurove vlade.
Militarizacija Karibov pod krinko boja proti drogam
Analitiki so opozorili, da ZDA pod pretvezo boja proti narkokartelom krepijo vojaško prisotnost za dosego spremembe režima v Venezueli. Trump je v tem obdobju javno kritiziral Združene narode, hkrati pa krepil diplomatske pritiske na Caracas.
ZDA in Francija sta uskladili pomorske operacije v bližini venezuelskih voda, kar je uradni Caracas označil za imperialistični pritisk. Napetosti so se stopnjevale tudi na meji s Kolumbijo, kjer je prišlo do ugrabitev vojakov in povečane militarizacije zaradi boja proti kriminalnim združbam.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek predstavlja neposreden vojaški poseg velesile v suvereno državo, kar destabilizira svetovni red in vpliva na globalno energetsko varnost, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo je dogajanje relevantno z vidika zunanje politike EU, ki mora zavzeti enotno stališče do legitimnosti nove oblasti in vprašanja mednarodnega prava.
Morebitna destabilizacija Južne Amerike lahko povzroči nove migracijske pritiske in gospodarska nihanja, ki bi posredno vplivala na evropske trge, vključno s slovenskim. Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov bo morala v okviru mednarodnih organizacij uskladiti svoje odzive na to drastično spremembo v latinskoameriški regiji.
Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.
Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira.
Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.
Po napadu ZDA na Venezuelo se je oglasil nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki živi v ZDA, in komentiral aretacijo Nicolása Madura. Vladajoča Socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala svoje člane k takojšnji mobilizaciji. Predsednik andaluzijske vlade Juanma Moreno je izrazil zaskrbljenost in dejal, da si Venezuela zasluži demokratično in mirno prihodnost, kjer se spoštujejo pravice. Venezuela je poročala o zračnih napadih v glavnem mestu in zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua.
Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.
Kubansko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo izjavo, v kateri obtožuje Združene države Amerike, da stopnjujejo dejanja, ki naj bi upravičila vojaško agresijo proti Venezueli. Kuba trdi, da so izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa "pretekst" za vojaško posredovanje.
Dogodek predstavlja neposreden vojaški poseg velesile v suvereno državo, kar destabilizira svetovni red in vpliva na globalno energetsko varnost, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Za Slovenijo je dogajanje relevantno z vidika zunanje politike EU, ki mora zavzeti enotno stališče do legitimnosti nove oblasti in vprašanja mednarodnega prava.
Morebitna destabilizacija Južne Amerike lahko povzroči nove migracijske pritiske in gospodarska nihanja, ki bi posredno vplivala na evropske trge, vključno s slovenskim. Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov bo morala v okviru mednarodnih organizacij uskladiti svoje odzive na to drastično spremembo v latinskoameriški regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.