Venezuelske oblasti so obsodile domnevni ameriški vojaški napad na Caracas

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Venezuelska vlada je v soboto poročala o obsežni vojaški agresiji, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vrsto zračnih napadov na vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je napade označil za najhujšo kriminalno agresijo v zgodovini države in poudaril, da gre za neposredno kršitev mednarodnega prava. Po navedbah režima predsednika Nicolása Madura so eksplozije stresle več regij, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer po celotni državi. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali po prekinitvi diplomatskih pogovorov. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s preteklimi obveščevalnimi podatki o domnevnih grožnjah njihovim diplomatskim predstavništvom. Režim v Venezueli napade opisuje kot neupravičeno invazijo in skrunitev nacionalne suverenosti, kar je državo pahnilo v globoko politično in varnostno krizo.