Mehika ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Nemški kancler Friedrich Merz je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil izjavil, da je Maduro svojo državo pahnil v pogubo. Pri tem je poudaril, da je aretacija sporna.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.