Kitajska kljub rasti čiste energije povečuje proizvodnjo električne energije iz premoga na rekordno raven

Kitajska se sooča z energetskim paradoksom, saj kljub rekordnim naložbam v obnovljive vire energije, nadaljuje z izgradnjo novih termoelektrarn na premog. Leta 2024 je Kitajska predstavljala kar 93 odstotkov vseh novih globalnih projektov na področju premoga. Razlog za to je strah pred ponovitvijo pomanjkanja električne energije, ki je državo prizadelo v letih 2021 in 2022, saj povpraševanje po električni energiji raste hitreje od zmogljivosti obnovljivih virov.

Kitajska, Indija in Indonezija, ki skupaj predstavljajo 73 % svetovne porabe premoga, bi lahko do leta 2030 dosegle vrhunec uporabe premoga in s tem povezanih emisij. Poročilo Centra za raziskave o energiji in čistem zraku (CREA) poudarja, da te države hitro širijo proizvodnjo energije iz sonca in vetra. Indija bi lahko dosegla ta cilj še prej, če bi dosegla svoj cilj 500 GW nefosilnih virov energije. Kljub temu premog še vedno pokriva dve tretjini indijske proizvodnje električne energije, vlada pa načrtuje dodati skoraj 90 GW dodatnih zmogljivosti do leta 2032. Rast čiste energije v Indiji se je pospešila, z rekordnimi 29 GW novih nefosilnih zmogljivosti v letu 2024 in dodatnimi 25 GW v prvi polovici leta 2025.

Kitajska pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija, ter elektrifikacija gospodarstva, bi lahko do leta 2030 zmanjšala globalno uporabo fosilnih goriv. Po poročilu think-tanka Ember, je v prvi polovici leta 2025 proizvodnja električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn na Kitajskem presegla rast povpraševanja po električni energiji. Kitajska zelena transformacija naj bi imela velik vpliv na globalne energetske sisteme.