Slika je umetno generirana iz tem: raziskave, zdravje, medicina, dolgi covid

Sredina

Zanesljiv vir

tehnologija zdravstvo

Sredina

Zanesljiv vir

Odkritje krvnega markerja za dolgi COVID v Avstriji

Objavljeno: 1. 10. 2025 11:05

1. okt 8:10

Raziskovalci z Medicinske univerze na Dunaju so odkrili, da je protein Pentraxin 3 (PTX-3) v krvi potencialni biomarker za dolgi COVID, zlasti pri posameznikih, ki so preboleli težjo obliko bolezni. Visoka raven PTX-3 je bila zaznana kot možen merljiv pokazatelj za razvoj dolgega COVID.

Raziskovalci z Medicinske univerze na Dunaju so odkrili, da je raven proteina Pentraxin 3 (PTX-3) v krvi lahko marker za dolgi COVID, zlasti pri bolnikih, ki so preboleli hudo obliko bolezni. Povišane vrednosti PTX-3 so bile opažene še mesece po okužbi.

Kategorije

tehnologija zdravstvo

Teme

raziskave zdravje medicina dolgi covid

Dodatne informacije

Države: avstrija
Države poročanja: avstrija nemčija
Jeziki: de
Relevantnost za Slovenijo: 6.00
Število izvornih člankov: 6
Datum prvega članka: 1. 10. 2025 8:23
Datum najnovejšega članka: 1. 10. 2025 8:10

Entitete in sentiment

Entiteta	Sentiment
MedUni Wien	nevtralno
Pentraxin 3	nevtralno
Medicinska univerza na Dunaju	nevtralno
Pentraxin 3 (PTX-3)	nevtralno
COVID-19	Negativno

Izvorni članki

Weiterer Nachweis für Long Covid entdeckt

orf.at | 2. 10. 2025 6:54

Möglicher Biomarker für Long-Covid entdeckt

vienna.at | 2. 10. 2025 3:00

Proteinwert im Blut als möglicher Marker für Lo...

kurier.at | 1. 10. 2025 9:31

Epidemie - Blutwert als möglicher Marker für Lo...

noen.at | 1. 10. 2025 8:24

Blutwert als möglicher Marker für Long-Covid gefunden

sn.at | 1. 10. 2025 8:23

Ein Forschungsteam der Medizinischen Universitä...

ad-hoc-news.de | 1. 10. 2025 8:10

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Tip poročanja

poročanje o novicah:

mnenja in komentarji:

analize:

intervjuji:

kritično poročanje:

dokumentarno:

Zanesljivost

zanesljiv:

večinoma zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:

liberalno:

desno:

Politične preference

neznano:

prozahoden:

zmeren:

sredinski:

liberalen:

Neodvisnost

neodvisen:

javen:

Objektivnost

nepristranski:

pristranski:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Odkritje markerja za dolgi COVID lahko prispeva k boljšemu razumevanju in obvladovanju te bolezni tudi v Sloveniji.

Podobni članki

zdravstvo tehnologija

Študije povezujejo cepivo proti COVID-19 s povečanim tveganjem za nekatere vrste raka

1 posodobitev 30. sep 3:24

Nova študija, objavljena v The Lancet Infectious Diseases, je pokazala, da se tveganje za dolgotrajni COVID pri otrocih podvoji po drugi okužbi. Študija je zajela več kot 460.000 otrok in mladostnikov iz 40 pediatričnih bolnišnic v ZDA. Poleg tega so rezultati testov MCAS v Massachusettsu razkrili, da se šole še vedno soočajo z učnimi izzivi po pandemiji COVID-19. Opazili so tudi, da COVID še vedno kroži, o čemer pričajo sprejemi v bolnišnice, povezani s tem virusom.

tehnologija zdravstvo

Študije razkrivajo povečano tveganje dolgega COVID-a pri otrocih in potencial mRNA cepiv v boju proti raku

20. okt 14:06

Nova študija, objavljena v reviji The Lancet Infectious Diseases, kaže, da imajo otroci in najstniki, ki se ponovno okužijo s koronavirusom, dvakrat večjo verjetnost za razvoj dolgega COVID-a v primerjavi s tistimi, ki so ga preboleli samo enkrat. Poleg tega, raziskave iz Poljske kažejo, da mRNA cepiva proti COVID-19 lahko podaljšajo življenje bolnikom z rakom, zlasti če so prejeta v 100 dneh po začetku imunoterapije.

zdravstvo politika

Nove raziskave razkrile vpliv ponovnih okužb s COVID-19, vpliv vadbe na dolgi COVID in informacije o različici 'Stratus'.

8 posodobitev 2. okt 9:50

Raziskovalci so poročali, da se tveganje za dolgi COVID pri otrocih po drugi okužbi s COVID-19 podvoji. Nova britanska študija je pokazala, da lahko vadba obnovi imunski sistem pri ljudeh z dolgim COVID-om, zmanjša utrujenost in pospeši okrevanje. WHO je sporočila, da naj bi odobrena cepiva proti COVID-19 ostala učinkovita proti različici 'Stratus', ki povzroča porast okužb v ZDA.

tehnologija zdravstvo

FDA preiskuje škodo cepiva proti COVID-19 med nosečnostjo, Bolgarija se pripravlja na nov val okužb

2 posodobitev 11. sep 14:02

V Združenem kraljestvu so določili kriterije za brezplačno cepljenje proti COVID-19 jeseni 2025. Raziskovalci v Belgiji so preučevali precepljenost proti pnevmokoknim okužbam, COVID-19 in gripi pri ljudeh, ki živijo s HIV, pri čemer so ugotovili suboptimalno precepljenost. Nizozemski inštitut RIVM se pripravlja na novo rundo poživitvenih cepljenj proti koronavirusu.

zdravstvo tehnologija

Raziskovalci z Oxforda odkrili dolgoročne spremembe imunskega sistema po COVID-19, cepljenje ni izključeno kot možni dejavnik

15. okt 8:06

Raziskovalci z Univerze Oxford in Kitajske akademije medicinskih znanosti (CAMS) so odkrili, da določene T-celice pomagalke (CD4+ T-celice), specifične za proteine bodice, ostanejo aktivne več let po okužbi s COVID-19 in sčasoma spreminjajo svoje lastnosti. Študija ne izključuje cepljenja kot možnega dejavnika, ki bi lahko vplival na te dolgoročne spremembe imunskega sistema.

zdravstvo tehnologija

Študije razkrivajo vpliv dolgega covida na srce in vpliv pandemije na znanstvene publikacije na Nizozemskem

7. okt 18:06

Študija CIDRAP iz Univerze v Minnesoti je pokazala, da ima skoraj tretjina odraslih z resnimi simptomi dolgega covida redko motnjo srčnega ritma, medtem ko je pred pandemijo ta motnja prizadela manj kot 1 % švedske populacije. Druga raziskava, objavljena v reviji Scientometrics, je ugotovila, da je COVID-19 močno vplival na znanstvene publikacije na Nizozemskem, vendar ni povečal razlike v objavah med spoloma. Raziskovalci z univerze Radboud so ugotovili, da ženske raziskovalke niso bile prizadete bolj kot njihovi moški kolegi.