V Italiji je vlada v zadnjih štirih letih znižala davke na dohodek za 43 milijard evrov, pri čemer so največ koristi imeli tisti z dohodki do 15.000 evrov (-7%) in do 35.000 evrov (-4%). Poslanec stranke Forza Italia, Maurizio Casasco, je poudaril, da je vlada znižala davke in posegla v socialni načrt. Kljub temu italijanske družine malo prihranijo in ne vlagajo, kar zahteva pospešitev BDP. Minister za gospodarstvo Giancarlo Giorgetti je dejal, da so uravnotežili davke v korist srednjega razreda. Manever naj bi omogočil Italiji, da se eno leto prej vrne k evropskim ciljem glede javnih financ, kar dokazuje kredibilnost države na mednarodni ravni.

Fundacija za aplikativne ekonomske študije (Fedea) predvideva, da bo Kastilja-La Mancha leto 2025 zaključila z 0,2-odstotnim primanjkljajem BDP, kar je v skladu s povprečjem avtonomnih skupnosti. Špansko ministrstvo za finance predlaga avtonomnim skupnostim, da cilj za primanjkljaj v letu 2026 omilijo na 0,1 %. Ministrica za finance María Jesús Montero je avtonomijam ponudila 0,1-odstotni primanjkljaj za obdobje 2026-2028, vendar je ta predlog že bil zavrnjen v kongresu.

Poslanec iz Papue Nove Gvineje, James Nomane, je opozoril, da državo pod vlado Jamesa Marapeja čaka 'proračunska bomba', saj naj bi se fiskalni položaj poslabšal na raven, ki je ni bilo že desetletja. Nomane trdi, da uradni proračunski dokumenti med letoma 2019 in 2025 razkrivajo 'brezskrbno zadolževanje, kronične primanjkljaje in propadajoče storitve'. Premier Marape je zavrnil te kritike in dejal, da se gospodarstvo države krepi kljub globalnim izzivom, kot so COVID-19, inflacija in motnje v dobavnih verigah.