Agent ameriške imigracijske službe v Minneapolisu ustrelil državljana Venezuele

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami. Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Kitajska diplomacija je ameriško uporabo sile proti suvereni državi označila za nesprejemljivo in eklatantno kršitev mednarodnega prava. Poleg zračnih napadov je Peking obsodil tudi ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, vključno z njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost poudaril, da Peking nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriške države. Kitajska vlada dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj meni, da takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Odnosi med Kitajsko in Venezuelo sicer temeljijo na tesnem gospodarskem sodelovanju, zato je odziv Pekinga pričakovano oster in usmerjen v zaščito diplomatskih norm.