Članki poročajo o različnih vidikih konflikta v Gazi in njegovem vplivu na novinarje. Johnmenadue.com poroča o ogorčenju zaradi domnevnega sistematičnega izraelskega ubijanja novinarjev, pri čemer navaja uboje, vključno z novinarjem Al Jazeere. Etcetera.se poroča, da novinarji švedskega časopisa Dagens Nyheter (DN), ki so podpisali poziv v podporo Gazi, ne smejo več poročati o konfliktu ali s tem povezanih temah. BraveNewEurope.com poudarja pogum novinarjev v Gazi, ki kljub nevarnosti nadaljujejo z delom in opisujejo razmere kot holokavst, ki ga vodi "sionistični nacizem".
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se konflikt dogaja v tujini, vpliva na mednarodne odnose in svobodo medijev, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo. Poročanje o vojnih zločinih in oviranju dela novinarjev je pomembno tudi za slovensko javnost.
Od začetka izraelske vojne v Gazi oktobra 2023 je bilo ubitih najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev, poroča Sindikat palestinskih novinarjev. Ciljanje novinarjev in njihovih družin naj bi bila strategija za zatiranje informacij.
Članek na lawyersgunsmoneyblog.com poroča o morebitnem napredku pri mirovnem sporazumu med Izraelom in Hamasom v Gazi, čeprav avtor priznava, da ne pozna vseh podrobnosti. Hkrati pa thecanary.co opozarja, da izraelska vojska v Gazi že dve leti vsak dan ubije dva zdravstvena delavca in vsake tri dni enega novinarja, kar naj bi bila kršitev mednarodnega prava.
Izrael je sprožil obsežno kampanjo dezinformiranja proti Global Sumud Flotili, ki jo obtožuje povezav s terorističnimi organizacijami in zanika lakoto v Gazi. Kampanja vključuje milijonske naložbe v oglaševanje na platformah, kot so Google, YouTube in X, z namenom diskreditacije Flotile in upravičevanja morebitnega napada. Poleg tega je izraelska vojska v Sani izvedla napad na redakcijske prostore časopisov, pri čemer je bilo ubitih 31 novinarjev, kar predstavlja enega najhujših zločinov proti novinarjem v sodobni zgodovini.
Po več kot dveh letih spopadov sta Izrael in Hamas sprejela dogovor o izpustitvi izraelskih talcev in prekinitvi ognja, kar je vodilo v podpis sporazuma v Šarm el-Šejku v Egiptu. Ob tem se pojavljajo pozivi k mednarodnemu dostopu medijev v Gazo in pravici za več kot 200 ubitih novinarjev v zadnjih dveh letih. Kljub prekinitvi ognja pa ostaja pot do trajnega miru negotova, Palestinci pa ponovno poudarjajo svojo vlogo na svetovnem odru.
Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.
V Gazi minevata dve leti od začetka izraelskega genocida, v katerem je bilo ubitih najmanj 66.000 Palestincev. Organizacija Zdravniki brez meja je potrdila, da je Izrael ubil še enega od svojih zaposlenih, zdravstvenega delavca na avtobusni postaji. Pred tem je bil ubit tudi novinar. Medelacida (ubijanje medijev) naj bi bila v Gazi prisotna od leta 2023.
Čeprav se konflikt dogaja v tujini, vpliva na mednarodne odnose in svobodo medijev, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo. Poročanje o vojnih zločinih in oviranju dela novinarjev je pomembno tudi za slovensko javnost.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.