Predlog vlade o preiskavi dogodkov, ki so se zgodili 7. oktobra, je naletel na močan odpor. Družine žrtev zahtevajo celovito preiskavo, vendar se vlada zanaša na lastno komisijo. Opozicija kritizira Netanjahujevo blokiranje neodvisne preiskave.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kmetje so na vsepeloponeški konferenci zavrnili povabilo premierja Kyriakosa Mitsotakisa na srečanje in se odločili za zaostritev protestov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je dialog označil za pretvezo in pozval k dialogu brez blokad cest. Opozicija je kritizirala premierjevo ponudbo dialoga s kmeti kot 'proforma'. Nikos Karatanasopulos, predstavnik KKE, je poudaril, da kmetje želijo konkretne zaveze, ne pa besed sožalja.
Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki.
Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.
V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava.
Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.
Črnogorsko Specialno državno tožilstvo trdi, da je poslovnež Aleksandar Mijajlović leta ustvarjal medijsko mrežo za napade na politične nasprotnike. Hkrati opozicija, na primer Nikolić, trdi, da vlada preganja politične nasprotnike in napoveduje aretacije. Prebivalci Omerbožovića pa nadaljujejo z blokado zaradi divje deponije, zahtevajo njeno čiščenje in preprečitev novih odlagališč.
Ylli Manjani kritizira albansko opozicijo in trdi, da tudi če bi Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SPAK) zaprlo vlado, opozicija ne bi zmagala na volitvah. Manjani tudi navaja, da so protesti proti Veliaju, županu, sponzorirani s strani vlade, kar kaže na 'Rilind SHQUP', oziroma 'Centralno službo za naročene proteste'.
Vladajoča stranka Gruzijske sanje je 13. oktobra napovedala nov val zatiranja protestov in opozicijskih skupin. Napoved vključuje kazenske sankcije za prekrške, povezane s protesti, in ostre omejitve za člane strank, ki jih želi prepovedati z ustavno pritožbo. Nevladne organizacije opozarjajo, da želi oblast prepovedati vse proteste z novimi represivnimi spremembami zakonodaje.
Dogajanje v Izraelu lahko posredno vpliva na mednarodne odnose in varnostno situacijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.