Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 napadalnimi droni ciljala državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Lavrov za svoje trditve ni predložil dokazov, je poudaril, da so bili vsi droni sestreljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe nemudoma zavrnil in jih označil za rusko dezinformacijsko kampanjo. Ukrajinski predstavniki, vključno s poslancem Valentinom Nalivajčenkom, so izrazili prepričanje, da gre za poskus Kremlja, da bi pridobil pozornost novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in očrnil Ukrajino kot stran, ki ni pripravljena na mir.
Incident se je zgodil v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj v Mar-a-Lagu, kjer se je Zelenski sestal s Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je napad izkoristil za ostre grožnje Zelenskemu, češ da bo moral preostanek življenja preživeti v skrivanju. Ameriški kongres in ukrajinski obveščevalci dogodek interpretirajo kot strateško manipulacijo Moskve, s katero želi Putin Trumpu dokazati, da domnevni ukrajinski napadi onemogočajo dosego kakršnega koli mirovnega sporazuma, kljub ruskim trditvam o pripravljenosti na dialog.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost v širši evropski regiji in na uspeh mirovnih pogajanj, v katera je vključena ključna zaveznica Slovenije, ZDA. Kakršna koli zaostritev retorike med jedrsko velesilo Rusijo in Ukrajino povečuje varnostna tveganja za celotno Evropsko unijo.
Slovenija kot članica EU in NATO pozorno spremlja diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije. Morebitna prekinitev pogovorov zaradi dezinformacij bi lahko pomenila dolgotrajnejšo nestabilnost na energetskih trgih in nove begunske pritiske, kar neposredno zadeva slovenske nacionalne interese.