Zohran Mamdani zaprisegel kot novi župan New Yorka

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je na novo leto uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. V svojem nastopnem govoru pred mestno hišo na Manhattnu je Mamdani obljubil korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavskega razreda in izpostavil, da bo njegovo vodenje služilo kot dokaz svetu, da »levica lahko vlada«. Kot prvi musliman in najmlajši župan v zgodovini mesta se namerava prednostno spopadati z visokimi življenjskimi stroški, pri čemer je poudaril, da bo njegova administracija vladala drzno in pogumno. Svečana prisega je potekala v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa, potem ko je Mamdani prvo zaprisege opravil že v sredo zvečer pred generalno tožilko Letitio James. Mamdani, ki je član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je v nagovoru tisočglavi množici dejal, da bo New York pod njegovim vodstvom zgled za reševanje sodobnih izzivov. Kljub napovedim o težavnih nalogah, ki ga čakajo, je zagotovil, da ne bo odstopil od svojih predvolilnih obljub o socialno pravičnejšem mestu.

Zohran Mamdani je na silvestrovo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu najbolj poseljene ameriške metropole. 34-letni demokrat, ki pripada progresivnemu krilu stranke, je prisego opravil v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja na zgodovinski podzemni postaji Old City Hall na Manhattnu. Prisegel je na Koranu, ki ga je v rokah držala njegova soproga Rama Duwaji, slovesnost pa je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Izbira lokacije in predmeta zaprisege sta nosili močno simbolno sporočilo; Koran je namreč nekoč pripadal Arturu Schomburgu, vplivnemu afroameriškemu zgodovinarju in aktivistu iz Harlema. Novi župan je v svojem prvem nagovoru poudaril pomen javne infrastrukture in delavskega razreda, saj naj bi postaja podzemne železnice iz leta 1904 simbolizirala mesto, ki si drzne biti lepo in hkrati služiti navadnim ljudem. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je z zmago na novembrskih volitvah povzročil preobrat v newyorški politiki, saj je premagal bolj uveljavljene kandidate. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede socialnih reform, hkrati pa se sooča z močnim nasprotovanjem gospodarskih elit, ki jih skrbijo njegovi načrti o širitvi javnih storitev.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.