Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize.
Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.
Izjave
"Opozicijski kandidat González naj bi postal predsednik."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov, saj država razpolaga z velikimi zalogami nafte. Slovenija kot članica Evropske unije podpira demokratične procese in spoštovanje človekovih pravic v Latinski Ameriki, kar vključuje tudi prizadevanja za svobodne in poštene volitve. Morebitne spremembe v Venezueli bi lahko vplivale na migracijske tokove v regiji in posredno na zunanjo politiko EU do tega dela sveta.
Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.
Vrhovno sodišče Venezuele je po dramatičnem zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških posebnih sil za vršilko dolžnosti predsednice države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že v nedeljo zvečer prek družbenega omrežja Telegram ubrala spravljivejši ton do Združenih držav Amerike in izrazila pripravljenost na uravnoteženo ter spoštljivo sodelovanje pri oblikovanju prihodnosti države. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem nakazal, da bodo ZDA sodelovale z novo voditeljico, hkrati pa je zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če nova administracija ne bo v celoti sodelovala pri obnovi države in varovanju ameriških energetskih investicij.
Ameriška administracija je hkrati zavrnila možnost sodelovanja z opozicijsko voditeljico in nobelovko Marío Corino Machado. Trump je odločitev utemeljil s trditvijo, da Machadova znotraj Venezuele nima zadostne podpore in spoštovanja. V ozadju ameriške podpore Delcy Rodríguez naj bi stali predvsem načrti za oživitev venezuelske naftne industrije, v katero nameravajo ZDA vložiti do 100 milijard dolarjev. Maduro, ki so ga ameriške sile ujele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu, se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožnico zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami.
Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države.
Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.
Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po bliskoviti ameriški vojaški operaciji »Absolute Resolve« v soboto prispel v New York, kjer se bo v ponedeljek soočil z zveznim sodnikom zaradi obtožb o narko-terorizmu. Ameriški agenti so Madura po pristanku prepeljali v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu, kasneje pa v pripor v Brooklynu. Operacija, ki so jo izvedle ameriške posebne enote, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko je Kitajska zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, je nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris dejanje označila za nezakonito in nepremišljeno.
Istočasno se je iz izgnanstva oglasil opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia, ki se je v videonagovoru prvič javno poimenoval za predsednika in voditelja države. González je poudaril, da ujetje Madura predstavlja pomemben korak, vendar obenem opozoril, da to za polno stabilizacijo Venezuele ne bo dovolj. V državi po aretaciji vlada velika negotovost, saj visoki uradniki prejšnjega režima trdijo, da bo vlada ostala enotna, medtem ko Združene države Amerike krepijo pritisk na prehodne oblasti v Caracasu.
Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji.
Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura in prevzemu začasnega upravljanja Venezuele s strani Združenih držav Amerike izključil možnost, da bi državo vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado. Po poročanju tujih medijev, vključno z Washington Postom, je glavni razlog za predsednikovo odločitev dejstvo, da je Machadova lani prejela Nobelovo nagrado za mir, za katero si je močno prizadeval tudi Trump sam. Predsednik naj bi v zasebnih krogih izrazil nezadovoljstvo, ker naj bi mu bila nagrada "ukradena", obenem pa je javno trdil, da Machadova nima zadostnega spoštovanja ljudstva za vodenje države.
Združene države Amerike so po vojaškem posredovanju v Caracasu napovedale neposredno upravljanje Venezuele, dokler ne zagotovijo varnega prehoda oblasti. Čeprav je Machadova sprva podpirala Trumpovo agresivno strategijo proti Madurovemu režimu, jo je ameriški predsednik zdaj politično osamil. Kritiki poudarjajo, da je takšna odločitev posledica Trumpovega osebnega zamere do Nobelovega odbora in prejemnice nagrade, kar bi lahko resno ogrozilo stabilnost politične tranzicije v Venezueli in legitimnost novih oblasti v očeh mednarodne javnosti.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov, saj država razpolaga z velikimi zalogami nafte. Slovenija kot članica Evropske unije podpira demokratične procese in spoštovanje človekovih pravic v Latinski Ameriki, kar vključuje tudi prizadevanja za svobodne in poštene volitve. Morebitne spremembe v Venezueli bi lahko vplivale na migracijske tokove v regiji in posredno na zunanjo politiko EU do tega dela sveta.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.