Iranske oblasti so po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij za sredo napovedale usmrtitev 26-letnega Erfana Soltanija, ki je bil aretiran med nedavnimi protivladnimi protesti v mestu Karadž. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil pridržan prejšnji četrtek, obsodba na smrtno kazen pa je bila izrečena v izjemno hitrem postopku, kar je sprožilo val kritik glede pravičnosti sojenja. Družina obsojenega je v negotovosti čakala na novice o njegovi usodi, saj uradne potrditve o izvršitvi kazni po preteku roka še ni bilo.
Kronologija dogodkov
-
9. jan. 2026 :
Širitev protivladnih protestov v Iranu.
V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele že več kot 100 mest, pri čemer je režim odgovoril z onemogočanjem dostopa do spleta in nasilnim zatiranjem protestnikov.
Napetosti so se dodatno zaostrile po posredovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je iranski režim pozval, naj ustavi usmrtitve. Kljub njegovim grožnjam so oblasti v Teheranu napovedale pospešitev postopkov proti več kot 18.000 pridržanim demonstrantom. Nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem opozarja, da bi Soltani lahko postal prvi usmrčeni protestnik v tem valu nemirov, kar bi pomenilo nevaren precedens za tisoče drugih ujetnikov.
Dogajanje v Iranu odraža globoko politično krizo, ki se je iz gospodarskega nezadovoljstva prelevila v neposreden upor proti teokratski ureditvi. Medtem ko družine protestnikov pozivajo k mednarodni pomoči, iranski režim s silo in hitrimi sodnimi procesi poskuša zatreti vsakršen upor. Mednarodna skupnost pozorno spremlja situacijo, saj bi množične usmrtitve lahko povzročile še večjo destabilizacijo regije in zaostrovanje odnosov med Zahodom in Iranom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
